Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji predstavljamo pozitiven vpliv kulture na zdravje in dobro počutje ljudi. O tem namreč pričajo strokovne študije, ki so jih zbrali v evropskem projektu CultureForHealth. Pri njem sodeluje tudi društvo Asociacija, ki nam je predstavilo nekaj uspešnih primerov pri nas. V ljubljanskem Kinodvoru smo si ogledali dokumentarec Izginjanje Andrine Mračnikar, film o izginjanju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki na osebnoizpovedni in obenem politični način oriše zgodovino boja koroških Slovencev za ustavne pravice in dvojezičnost. Ob premieri opere Orfej in Evridika v tržaški Operni hiši Giuseppeja Verdija smo se pogovarjali z režiserjem Igorjem Pisonom. Orfej in Evridika je eno najvplivnejših del v zgodovini opere, Pison pa kot prvi Slovenec podpisuje režijo abonmajske predstave v tej tržaški operni hiši. V Trstu smo obiskali pesnika Marka Kravosa, ki bo v teh dneh dopolnil 80 let. Je eden najdejavnejših in najplodovitejših književnih ustvarjalcev pri nas, izdal je več kot 40 literarnih del, ki so prevedena v skoraj 30 jezikov. Pesnik pa kljub dolgoletnemu ustvarjanju še vedno ostaja dejaven in zvest poeziji. Pogovarjali smo se še z avstralskim glasbenikom in producentom Mickom Harveyjem, nekdanjim članom skupine Nick Cave and The Bad Seeds, ki je nastopil v Ljubljani. Med drugim je spregovoril o glasbeni poti ter novem albumu in dokumentarnem filmu.
Orlando Uršič se je v romanu Krušni oče poklonil spominu na Josipa Hutterja, mariborskega industrialca in filantropa, ki je v obdobju med obema vojnama veliko prispeval k razvoju in blagostanju Maribora. Hutter je bil po rodu kočevski Nemec. S trdim delom in s pomočjo vlagateljev mu je uspelo zgraditi tekstilno tovarno, delavsko kolonijo stanovanjskih hiš in sloviti Hutterjev blok. Po vojni ga je kot mariborskega Nemca doletela tragična usoda in za vselej so ugasnile sanje Hutterjevih, ki so bili pošteni, srčni in solidarni ljudje. Krušni oče je roman, ki prepoznava, kaj pomeni v vojnem času biti človek, in to je poleg okretnega, barvitega sloga njegova poglavitna odlika. Tudi v nadaljevanju oddaje bo predstavljeno delo, ki temelji na resničnih dogodkih, in prinaša spoznanje, da življenje pogosto piše zanimivejše zgodbe od fikcije. Esad Babačić, avtor številnih odmevnih pesniških zbirk, esejist, prevajalec in kolumnist, je napisal svoj prvi roman, ki ga je poimenoval Balkonci. V njem z avtobiografsko pisavo, ki ima tudi esejistične prvine, piše o življenju in strategijah preživetja ter premišljuje o ljudeh, ki so mu blizu, še posebej o prijatelju Branetu Bitencu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V oddaji se bomo s strokovnjaki pogovarjali, kako pomembna je ozelenitev mest. Zelene površine namreč ne prispevajo zgolj k dobremu počutju mestnih prebivalcev, temveč so ključne v boju proti podnebnim spremembam. Preverili smo, kako se mesta pripravljajo na vroče poletje ter kje so pri nas najbolj kritične točke. Po 23 letih si pri nas lahko ponovno ogledamo mojstrovine nizozemskega slikarja in grafika Rembrandta. V Narodni galeriji so odprli razstavo s 43 njegovimi grafikami, dvema matricama in nekaj del njegovih sodobnikov ter drugih umetnikov, na katere je vplival. Letos bo na Luno odpotovala miniaturna časovna kapsula MoonArk, v kateri bodo shranjeni vzorci krvi, kamnin in nekateri drugi podatki o Zemlji, pa tudi dela 250 umetnikov z vsega sveta. Med njimi sta Slovenca, likovna umetnica Teja Krašek in znanstvenik Janko Jelenc. Predstavljamo njuna dela in projekt MoonArk. Po skoraj treh desetletjih, se je na slovenske odre vrnila priznana britanska gothic rock skupina The Mission, ki sta jo leta 1986 ustanovila Craig Adams in Wayne Hussey. S slednjim smo obujali spomine na prehojeno pot, vzpone in padce ter ga povprašali o razlogih za njihovo vrnitev.
V ljubljanskem dnevniku Jutro so 27. julija leta 1931 objavili manjšo fotografijo ladje Rex v ladjedelnici s podnapisom: »V Genovi bodo spustili v morje prekomornik Rex, ki se bo kosal z najboljšimi ladjami sveta za sinji trak prvenstva na Atlantiku.« Novico o splovitvi največje italijanske čezoceanske potniške ladje so oznanili vsi večji časniki po Evropi in Ameriki. Mi pa imamo sedaj po dolgem čakanju v rokah prvo monografijo Rex Mit iz plitvine v izdaji Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Z nami bo soavtorica knjige, dr. Nadja Terčon.
Leta 2050 bo tri četrtine vseh ljudi živelo v mestih. Je še čas, da globalno nezmožnost, da bi družbeni in ekonomski sistem iz samouničevalnega spremenili v trajnostni? Globalizacija in informatizacija družbe ter strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu so spremenile naš način razumevanja in doživljanja mest. Globalizacijski procesi vse bolj neposredno vplivajo in spreminjajo družbeno, gospodarsko in politično življenje na nacionalni ravni. V takšnih pogojih postajajo mesta prizorišča, kjer se globalizacija in individuacija izražata v svojih najbolj skrajnih oblikah in hkrati delujeta na najbolj neposreden in nepredvidljiv način. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiserka Magda Lapajne
Predstavili bomo znamenita dela Andyja Warhola, ki si jih je zdaj mogoče ogledati tudi pri nas. V lendavskem gradu gostuje razstava Muzeja moderne umetnosti Andyja Warhola iz Medzilaborc in obiskovalcem ponuja ogled Marilyn Monroe, Cvetlic, Mao Cetunga, ki so v Warholovi interpretaciji postale svetovno uveljavljene ikone poparta. Naša ekipa je obiskala tudi filmski festival Far East v Vidmu, največji evropski festival, posvečen azijskemu popularnemu filmu. Ksenija Čerče je slikarka srednje generacije, ki pravkar v ljubljanski Galeriji Equrna razstavlja svojo najnovejša dela. Čerčetova spada v generacijo, ki po letu 2000 odkriva slikarstvo na novo in v mediju raziskuje nove možnosti. Na letošnjem festivalu Ment smo se pogovarjali z Draganom Ambrožičem, edinim glasbenim novinarjem v regiji, ki je poleg tega še glasbeni promotor. V osemdesetih in prvi polovici devetdesetih let je urejal in izdajal legendarno glasbeno revijo Ritam, danes pa je najbolj poznan kot umetniški direktor glavnega odra festivala Exit, glasbeni urednik Doma omladine Beograd in menedžer Beograjskega Jazz festivala. Nedavno sta v Slovenski kinoteki gostovala priznani pianist Donald Sosin in violinistka, mojstrica tradicionalne judovske glasbe Alicia Svigals. Z novo izvirno partituro sta v živo spremljala do nedavnega izgubljeno klasiko nemega filma Mesto brez Judov iz leta 1924 in sodobni poklon nememu filmu Mož brez sveta v režiji umetnice Eleanor Antin. V intervjuju pa več o njuni bogati glasbeni karieri in o tem, kakšen je pomen nemega filma za svetovno kinematografijo.
Iz večinskih medijev izginja kritika umetniških del. Kritično refleksijo in vsebinsko analizo so v veliki meri nadomestili novičarska informacija in predstavitveni teksti. Kaj to pomeni za področje umetnosti in kaj je vzrok? V oddaji bosta objavljena tudi intervjuja s filmskim kritikom in kuratorjem programskega oddelka Avstrijskega filmskega muzeja Christophom Huberjem in nekdanjim srbskim književnim kritikom Sašem Ćirićem. Gostje: Petra Vidali, dr. Blaž Lukan, Urban Vovk in Igor Bratož. Urednica oddaje: Nina Jerman
V oddaji bomo ponovno predstavili izbor prispevkov minule sezone, tudi odmevno monografijo Čas prebujenja dr. Tomaža Brejca, v kateri obravnava slovensko likovno umetnost med letoma 1880 in 1918. Spomnili se bomo ozadja zgodbe o skrivaj posnetem zadnjem koncertu pred kulturnim molkom leta 1941. Dragoceni trak s posnetki je Emilija Soklič pred kratkim predala Tretjemu programu Radia Slovenija. Ena najodmevnejših razstav v Evropi je letos zagotovo razstava nizozemskega baročnega slikarja Johannesa Vermeerja v amsterdamskem Rijksmuseumu. Predstavljamo nekaj znamenitih podob tega umetnika, čigar življenje je še vedno zavito v tančico skrivnosti. Ponovno se bomo spomnili še bogate ustvarjalne poti arhitekta Saše Deva in koreografa Iztoka Kovača.
Igralka neštetih obrazov in kompleksnih ženskih vlog, ki jih je oblikovala na svoji bogati igralski poti, na kateri še vedno išče nove izzive, tudi na področju izven institucionalnega delovanja, kot je bilo pri predstavah V agoniji Miroslava Krleže režiserke Nine Šorak in multidisciplinarnem Gibanje Juša Zidarja v Cukrarni. Pri najnovejši kreaciji nevroznanstvenice v predstavi Še vedno Alice je podoživela številna stanja praznine, ki so povezana z izgubo spomina in orientacije, ki je povezano z Alzheimerjevo boleznijo. Med drugim je spregovorila tudi o temi nujne ženske osvoboditve izpod patriarhalnega jarma moškega in o minevanju, ki je povezano s staranjem telesa. S Polono Juh, ki je ena redkih igralk, ki ne nastopa v komercialnih uspešnicah, se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Za vedno se je poslovil Andrés Valdés, priljubljeni mojster pantomime. Po študiju dramske igre na rodni Kubi se je izobraževal v Parizu pri največjih pantomimikih Etiennu Decrouxu in Marcelu Marceauju. V Sloveniji je živel in deloval od leta 1964. S svojim znanjem in karizmo je na odrih in v vadbenih studiih za pantomimo navdušil več generacij otrok in odraslih ter pomembno vplival na razvoj gledališke in plesne umetnosti pri nas. Leta 2017 je od Svetovne organizacije za pantomimo prejel nagrado za izjemen prispevek k umetnosti pantomime. V oddaji Profil, ki je bila objavljena 18. 12. 2017, se je z njim pogovarjala Tina Šrot.
Ali bo Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski Hrib zaradi prenove Ilirije, gradnje novega rekreativnega centra in stanovanjskih kompleksov v neposredni bližini zelenih površin še bolj obremenjen z obiskovalci in kaj to pomeni za njegov naravni habitat, smo analizirali s strokovnjaki. Preverili smo, kaj prinaša jubilejna 10. obletnica festivala žanrskega filma Kurja polt, in obiskali razstavo Podobe spominov vsestranske umetnice Sabine Šinko. Tenorist in prvak SNG Opera in balet Ljubljana Branko Robinšak te dni praznuje 40 let umetniškega ustvarjanja. Slovenijo pa je pred kratkim obiskala nemška postpunkovska skupina Pink Turns Blue, ki je nastala leta 1985 v Berlinu. Nanjo je odločilno vplivalo vzdušje razdeljenega mesta, še bolj pa turneja s skupino Laibach leta 1987 in srečanje s producentom Janezom Križajem, ki se je podpisal pod tri albume s konca osemdesetih in začetka devetdesetih let, ko so člani skupine nekaj časa celo živeli v Ljubljani. Z njimi smo se pogovarjali ob koncertu v klubu Channel Zero.
»Živimo v času, v katerem je preteklost slaba, prihodnost pa negotova,« pravi Nenad Puhovski, ustanovitelj in direktor Zagrebdoxa, največjega regionalnega festivala dokumentarnega filma v Zagrebu, ki vsako leto prikaže več kot 100 mednarodnih dokumentarcev. Med drugim smo se pogovarjali z Nikolausom Geyrhalterjem, režiserjem filma Smeti naše vsakdanje, ki je prejel nagrado veliki pečat v regionalni konkurenci. Najboljši mednarodni film pa je postal Manifest o ruskih najstnikih, ki z objavami na družabnih medijih razgaljajo depresivno podobo Putinove Rusije. Avtorica: Mateja Valentinčič
V tokratni oddaji o dokumentiranju vojne. Kako se nas dotaknejo medijske podobe vojne, kaj v vojni pomeni objektivnost, kaj resnica in ali nas ob nenehnem bombardiranju z nasilnimi podobami te še pretresejo? V pogovoru z novinarjem in dolgoletnim vojnim poročevalcem Boštjanom Videmškom.
V tokratni oddaji o dokumentiranju vojne. Kako se nas dotaknejo medijske podobe vojne, kaj v vojni pomeni objektivnost, kaj resnica in ali nas ob nenehnem bombardiranju z nasilnimi podobami te še pretresejo? V pogovoru z novinarjem in dolgoletnim vojnim poročevalcem Boštjanom Videmškom.
V tokratni oddaji o dokumentiranju vojne. Kako se nas dotaknejo medijske podobe vojne, kaj v vojni pomeni objektivnost, kaj resnica in ali nas ob nenehnem bombardiranju z nasilnimi podobami te še pretresejo? V pogovoru z novinarjem in dolgoletnim vojnim poročevalcem Boštjanom Videmškom.
Ogledali smo si obsežno razstavo, posvečeno Figuraliki, ki so jo nedavno odprli v Cukrarni. Gre za razstavo slikarskih in kiparskih del, pri katerih je v ospredju figura, predstavljena pa so dela 32 avtorjev vseh generacij, ki so nastala po drugi svetovni vojni. Raziskali smo, kakšen je spomin Slovenk in Slovencev na italijanska fašistična taborišča. Oto Luthar, Marta Verginella in Urška Strle so poiskali še zadnje preživele, ki so se med 2. svetovno vojno iz različnih vzrokov znašli v taboriščih po vsej Mussolinijevi Italiji, in iz njihovih pripovedi naredili študijo Užaljeno maščevanje. Ogledali smo si tudi kompleksno uprizoritev Mrakijada na odru ljubljanske Drame, ki je svojevrsten poklon umetniku Ivanu Mraku. Številen igralski ansambel skozi družinsko sago v različnih zgodovinskih obdobjih, v katerih se dogajata nenehen prenos in izguba oblasti, upodobi razpad etičnih in moralnih vrednot. V studiu pa bomo gostili igralko, pesnico ter dramatičarko Anjo Novak Anjuto.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti priznana ukrajinska baletna umetnika, Anastazijo in Denisa Matvijenka. Dolgoletna baletna solistka in baletni prvak slovitega ruskega Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu sta v znak nasprotovanja vojni v Ukrajini lani s svojima otrokoma emigrirala v Slovenijo. Tu je družina Matvijenko dobila nov dom, slovenski baletni prostor pa izvrstna baletna plesalca in pedagoga.
V oddaji predstavljamo 63-letno britansko pisateljico Bernardine Evaristo, ki jo je med zvezde izstrelila Bookerjeva nagrada, saj je leta 2019 postala prva temnopolta ženska, ki je prejela to nagrado. Ob gostovanju na festivalu Fabula je za nas spregovorila o rasizmu v literaturi, težavah temnopoltih in azijskih ustvarjalcev pri iskanju založnikov ter o tem, da človek ne sme nikoli obupati. Zapiranje Slovencev v italijanska fašistična taborišča je eno bolj travmatičnih poglavij naše zgodovine 20. stoletja, a do nedavnega pomanjkljivo raziskano. Oto Luthar, Marta Verginella in Urška Strle so poiskali še zadnje preživele, ki so se med 2. svetovno vojno iz različnih vzrokov znašli v taboriščih po vsej Mussolinijevi Italiji, in iz njihovih pripovedi zgradili študijo Užaljeno maščevanje. Ustvarjanje Jasne Hribernik sega od dokumentarnih filmov do videoumetnosti, pogosto v umetniška dela vpleta znanost in tehnologijo. Ogledali smo si njeno novo postavitev v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom L'avenir. Na festivalu Ment smo se pogovarjali s Christofom Ellinghausom. Začel je kot novinar, se izpopolnjeval kot vodja turnej skupin Nirvana, Soundgarden in Mudhoney, na koncu pa ustanovil založbo City Slang. Hrvaški grafitar in multidisciplinarni umetnik Slaven Lunar Kosanović velja za enega najbolj prepoznavnih grafitarjev na Hrvaškem, njegova dela pa so na zidovih po vsem svetu. V UGM Studiu v Mariboru je na ogled razstava njegovih del z naslovom Recikliraj ali poskusi, Lunar je namreč predan okoljevarstvenik, na varovanje planeta pa opozarja tudi s svojimi deli, ki jih ustvarja na rabljenih, zavrženih predmetih.
Kaj je sovražni govor? Kako in zakaj nastaja? Kakšna je vloga družbenih medijev? Kje je meja med sovražnim govorom in svobodo govora? Zakaj pri nas glede obravnave sovražnega govora ni veliko pravne prakse? Gostje: Lenart J. Kučić, dr. Veronika Bajt, dr. Aleš Završnik in dr. Rok Smrdelj. Urednica oddaje: Nina Jerman.
Neveljaven email naslov