Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretji film režiserke Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike je bil izbran med deset filmov glavnega mednarodnega tekmovalnega programa filmskega festivala Tribeca. Danes je mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij. Začel se je mednarodni festival elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica. Predstavili vam bomo tudi prevod romana v pismih Happyendi slovaške avtorice Jaroslave Blažkove.
V Atriju ZRC smo se udeležili druge v seriji mednarodnih konferenc o psihoanalizi in filozofiji To Be Continued ..., ki jo organizirata Filozofski inštitut ZRC SAZU in Newcastle University (School X). Poročamo z 38. Slovenskih glasbenih dnevov v Ljubljani, v Vidmu pa smo bili na koncertu Rachel Z in Omarja Hakima. V Mariboru smo obiskali predstavitev nove izdaje romana Draga Jančarja Severni sij.
V oddaji Svetovno tokrat o enem najpomembnejših sejmov dragocenih redkih knjig in tiskov, ki je bil v začetku aprila v New Yorku in kjer si lahko ljubitelji starin ogledajo in kupijo redke izdaje knjig, stare rokopise in dokumente, pa tudi številne tiskovine in predmete iz popularne kulture. Letos so bile med drugim na sejmu predstavljene naslovnice albumov skupin The Beatles in Nirvana, zbirka knjig, slik in dokumentov ameriške pisateljice Sylvie Plath, največja zanimivost sejma pa je bila v črno usnje vezana in z več kot tisoč diamanti posuta prva izdaja romana Zajtrk pri Tiffanyju ameriškega pisatelja Trumana Capoteja.
Spremljali smo podelitev evropskih filmskih nagrad LUX, v ljubljanskem Kinodvoru pa smo bili na projekciji filma Wil (Tim Mielants, 2023), po kateri smo ujeli avtorja večkrat nagrajene knjižne predloge, belgijskega pisatelja Jeroena Olyslaegersa. V Galeriji Družina smo si ogledali razstavo Andreja Jemca Udarec nedolžnosti, v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki pa smo obiskali novo razstavo Tejke Pezdirc Začasno stanje, ki bo na ogled do 14. julija.
V soboto smo bili v SNG Drama Ljubljana, kjer so na Velikem odru še zadnjič pred obnovo poslopja uprizorili dramo Edmonda Rostanda Cyrano de Bergerac po priredbi sodobnega angleškega dramatika Martina Crimpa v režiji Tina Grabnarja. Počastili smo tudi dva življenjska jubileja skladatelja Alda Kumarja: 70 let starosti in pol stoletja plodovitega ustvarjanja.
Obiskali smo 61. sejem otroške in mladinske književnosti v Bologni, na katerem je bila Slovenija častna gostja. Na odprtju sejma in velike razstave slovenske ilustracije je bila tudi naša ekipa. Tam smo se med drugim pogovarjali s številnimi založniki ter avtorji in ilustratorji. Mineva natanko 150 let, odkar je v ateljeju slovitega fotografa Nadarja v Parizu potekala prva razstava impresionistov. Dogodek, ki velja za prelomnega v zgodovini umetnosti, je bil takrat pospremljen z valom kritik in neodobravanja. Danes pa je po avtorjih, ki so tam razstavljali, poimenovana ena najbolj priljubljenih umetnostnih zvrsti. Letos poteka še ena pomembna obletnica, Italija s številnimi dogodki praznuje 700 let od smrti Marca Pola. Naša ekipa si je ogledala razstavo Svetovi Marca Pola v Doževi palači v Benetkah, ki predstavlja življenje in delo tega beneškega popotnika, ki je Evropejcem približal Daljni vzhod. Na oder mariborskega baleta se po dvajsetih letih vrača znamenita baletna predstava Grk Zorba. Zgodba, ki jo ustvarjalci opisujejo kot "lekcijo o življenju in ljubezni s kretskih brežin" se vrača v prenovljeni koreografiji legendarnega Lorce Massina.
O filmu, ki je zagnal avstralsko filmsko renesanso v 70. letih, se v studiu pogovarjamo s filmsko kritičarko in urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki, Anjo Banko.
Začel se je festival Odprte hiše Slovenije, ki bo potekal do nedelje. Bili smo na premieri drame Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije, v režiji Livije Pandur so jo postavili na oder SLG Celje. Ogledali smo si tudi skupinsko razstavo Ljubljana se klanja Sloveniji VIII: Tubolje, na kateri v galeriji Vžigalica razkrivajo umetniški potencial in kulturne vplive zasavskih oz. trboveljskih revirjev.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s srbsko režiserko Milo Turajlić, hrvaškim režiserjem Elvisom Lenićem in slovensko režiserko Majo Weiss o njihovih najnovejših filmih, ki jih povezuje naša nekdanja skupna država Jugoslavija. Mila Turajlić v filmskem eseju Neuvrščeni: Dosje Labudović odkriva delo Titovega snemalca Stevana Labudovića in se sprašuje, kam je izginil glas neuvrščenih. Elvis Lenić v dokumentarcu Ladja prikazuje, kaj je po obdobju hrvaške tranzicije ostalo od puljske ladjedelnice Uljanik, nekoč simbola jugoslovanske industrije. Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Maje Weiss pa je portret štirih ljudi, rojenih v Sloveniji, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno v okviru rasnega programa Lebensborn dali v posvojitev in jim spremenili identiteto.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
V Kranju se bo s podelitvijo festivalskih nagrad končal 54. Teden slovenske drame: nagrada Slavka Gruma za mladega dramatika, Šeligova nagrada za poseben dosežek, igralski nagradi in nagrada občinstva. V Bologni se je včeraj odprl 61. knjižni sejem za otroke in mladino, na katerem je častna gostja Slovenija, zato pripravljajo številne prireditve. Tako so sinoči v knjigarni Giannino Stoppani, odprli tudi razstavo Damijana Stepančiča z ilustracijami iz knjige Modri Portugalec Petra Svetine. Več pa tudi o znamenitem oltarju bratov Van Eyck v Gentu, ki je v zadnji fazi restavriranja in razstavah akademskega slikarja Rudija Skočirja, ki so jih odprli v kar treh galerijah v Idriji.
Bili smo v Benetkah, kjer so se z odprtjem razstave Svetovi Marca Pola v Doževi palači začele prireditve ob 700-letnici smrti najslavnejšega beneškega raziskovalca na svetu. Razstavljenih je 300 del, najdb in artefaktov iz beneških, kitajskih, armenskih in drugih zbirk. V Atriju ZRC so predstavili knjigo Preslišan glas iz fašističnih taborišč, italijanski prevod dela tržaškega odvetnika Fortunata Mikuletiča. Knjigo je uredil zgodovinar Giuseppe Lorentini, vodja dokumentacijskega centra v Casoliju, kjer je od leta 1940 do 1944 delovalo internacijsko taborišče. Več pa tudi o avtorskem projektu Slovenija šteje, ki v središče postavlja Slovenijo in delo, potrebno, da se ta vzpostavlja, ohranja in spreminja. Premiera predstave je bila v soboto v Slovenskem mladinskem gledališču.
Po lanskem frankfurtskem knjižnem sejmu bo Slovenija zdaj še častna gostja 61. sejma otroške in mladinske literature v Bologni. Predstavili se bomo z bogato tradicijo, visoko kakovostjo in pestro sodobno produkcijo slovenske ilustracije. Pred odhodom v Bologno smo se pogovarjali z direktorico Javne agencije za knjigo Katjo Stergar in članom komisije Centra ilustracije za slovensko razstavo Ivanom Mitrevskim. V Kranju poteka 54. Teden slovenske drame, osrednji nacionalni festival, posvečen domači dramatiki. Selektorica Alja Predan nam bo med drugim pojasnila, katere teme so bile najpogostejše v uprizoritvah in zakaj je snovalno gledališče v porastu, član žirije za Grumovo nagrado Rok Andres pa tudi, na katere družbene pojave se največkrat odzivajo mladi pisci in kako se slabe razmere za ustvarjanje novih tekstov odražajo v besedilih. O aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali s priznano rusko avtorico Marijo Stepanovo, ki velja za močan glas ruske intelektualne opozicije. Prejemnica številnih mednarodnih nagrad in avtorica dvanajstih pesniških zbirk ter številnih esejev je z nami delila svoj pogled na vojno v Ukrajini, cenzuro in položaj umetnika v Rusiji.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti z različnimi poklici, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
Aprila bo minilo deset let od smrti slikarja in grafika Bogdana Borčića, ki je od leta 1980 živel in ustvarjal v Slovenj Gradcu. Zato so sinoči v Koroški galeriji likovnih umetnosti odprli razstavo Slika in prostor (Prepletene sekvence), ki dela umetnika aktualizira in postavlja v dialog z avtorji, s katerimi je delal in izmenjeval ideje, pa tudi z mlajšimi. V Galeriji Velenje so sinoči odprli razstavo Golden Rush oziroma Zlati nemir fotografa Petra Giodanija, ki nas vodi skozi poetično iskanje občutka kot odziv na razumsko mrzlico človeške težnje po odgovorih, so zapisali v Galeriji. Več pa tudi o sinočnjem letnem koncertu Big Banda Konservatorija Maribor z vibrafonistom Vidom Jamnikom.
Glede na to, da je april mesec avtizma, bomo v oddaji predstavili ranljive skupine s posebnimi potrebami in možnosti za njihovo glasbeno izobraževanje. Pred kratkim je namreč Akademija za glasbo v Ljubljani organizirala mednarodni simpozij na temo inkluzije oz. vključevanja otrok z motnjami avtističnega spektra v glasbene šole. Ob strokovnem posvetu so pripravili tudi koncert, na katerem se je bilo mogoče prepričati o tem, kako lahko s pravilnim usmerjanjem otrok z avtističnimi motnjami odkrijemo njihove največje zmožnosti. V oddaji bodo učitelji, profesorji, mentorji, dijaki in starši spregovorili o tem, s kakšnimi težavami se srečujejo, kako jih premagujejo, kdo jim pri tem pomaga itd. Spoznali bomo, kako delajo s takšnimi otroci v zasebnem glasbenem centru Doremi na Bledu, ter se pogovarjali s starši, ki so svojemu avtističnemu otroku pomagali, da je maksimalno razvil svojo glasbeno nadarjenost.
Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili komedijo Kakor vam drago, ki jo je režiral Juš Zidar. To je ena najpogosteje uprizarjanjih Shakespearovih komedij, v kateri se ukvarja z dvema nasprotujočima si svetovoma: z realnostjo in utopijo. Ogledali smo si tudi novo razstavo projekta Pod lupo, s katerim Umetnostna galerija Maribor povezuje dela iz svoje likovne zbirke z vsebinami drugih institucij. Tokrat z Univerzitetno knjižnico Maribor, kjer so likovna dela na temo knjig dopolnjena z bralnimi, literarnimi in drugimi konteksti. V ljubljanski Galeriji Y pa smo bili na razstavi medgeneracijskega slikarskega tandema: Ire in Živka Marušiča.
Hiperprodukcija se tudi v umetnosti kaže v povečanem obsegu in hitrem tempu, s katerim se producirajo umetniške vsebine. Zanimalo nas bo, ali so repertoarji slovenskih gledališč preobsežni ali gre za razvejeno ustvarjalno okolje, ki pogosto ponuja tudi odrske presežke. O tem, ali bi bilo smiselno staviti na bolj poglobljeno narejene predstave, čeprav bi bilo teh manj, bodo spregovorili gostje: ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko ter gledališki umetniki Barbara Hieng Samobor, Matjaž Berger in Matjaž Farič. Urednica oddaje: Nina Jerman
Neveljaven email naslov