Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bili smo na koncertu Ann O'Aro, izvajalke glasbene zvrsti maloya z otoka Réunion v Indijskem oceanu, gostil jo je Cankarjev dom. Predstavili vam bomo novo slovensko založbo No! Press in prvo izdano knjigo, Prepovedani zvezek Albe de Céspedes. Obiskali smo tudi prireditev ob 70. obletnici Arhivskega društva Slovenije.
V SNG Drama bodo nocoj premierno uprizorili igro Nebesje britanske dramatičarke Lucy Kirkwood; režijo prve slovenske uprizoritve sodobne drame, postavljene v 18. stoletje, podpisuje Sebastijan Horvat. V Španskih borcih v Ljubljani pa bo premiera plesne predstave Rosane Hribar Žalostna misel, ki jo lahko plešeš. V Pokrajinskem muzeju Maribor so v prvi pomladni dan vstopili s predstavitvijo kiparskih in slikarskih upodobitev alegorij štirih letnih časov. Na desetih kulturnih ambasadah v Brdih, čez mejo v Colliu in na neodvisni lokaciji Atelje Šempeter je en teden ustvarjalo 24 umetnikov iz 9-ih držav. Rezultat je pomladna izdaja mednarodnega festivala vizualnih umetnosti - Art Circle.
Priznani hrvaški filozof Srećko Horvat je v Cankarjevem domu odprl nov cikel pogovorov Kritični kabaret, v katerem z vodilnimi svetovnimi intelektualci, pisatelji, ekonomisti in umetniki razpravlja o izzivih sodobnega časa. Med drugim smo ga spraševali o njegovi zadnji knjigi Po apokalipsi, v kateri pojasnjuje, zakaj sta jedrska in podnebna kriza največji grožnji človeštvu, zakaj vojne postajajo nova realnost in kdo so lažni preroki sodobne družbe. Pogovarjali smo se s priznanim bolgarskim pisateljem Georgijem Gospodinovom, ki je nastopil na zaključku festivala Fabula. Predstavil nam je z Bookerjevo nagrado nagrajeni roman Časovno zaklonišče, v katerem odpira vprašanje nostalgičnega vračanja v preteklost kot načina bega pred prihodnostjo. Obiskali smo razstavo Medprostori akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča v ljubljanski mestni galeriji, kjer smo si ogledali tako njegove slike kot videodela. Kako se filmar loti slikarstva, kako slikar filma, kaj imata ta dva medija skupnega in kaj ju ločuje, je le nekaj izhodišč, o katerih smo se pogovarjali z umetnikom. Nina Šenk je uspešna skladateljica, tudi na avstrijskem in nemškem glasbenem področju. Med drugim nam je pojasnila, kaj ji pomeni prestižna skladateljska nagrada Erste Bank in kakšen je njen ustvarjalni proces.
V oddaji se pogovarjamo o mojstru nelagodja, režiserju Michaelu Hanekeju. Ustvarjalni opus cineasta našega časa in filmu Smešne igre opiše filmska kritičarka in urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, Anja Banko.
Slovenski etnografski muzej, ki je lani praznoval 100 let, bo obletnico sklenil z odprtjem nove stalne razstave Človek in čas. Ta bo predmete iz preteklosti povezala s sedanjim trenutkom in prihodnostjo, kar je sicer tudi poslanstvo muzeja. Muzej »o ljudeh, za ljudi« hrani 40 000 predmetov slovenske in zunajevropske etnološke dediščine, ki pričajo o kulturi in načinu življenja vse od 17. stoletja dalje, pretežno pa gre za predmete iz 19. in 20. stoletja. SEM je živ in dostopen, vedno povezan z nosilci dediščine in vsemi, ki jih zanima, kdo smo ljudje, kaj nas povezuje in v čem se razlikujemo.
Na odru novomeškega Anton Podbevšek Teatra so nocoj premierno uprizorili gledališko-plesno predstavo S samimi samotami obdana samota v režiji Maše Kagao Knez, ki je zasnovana kot počastitev in zahvala za literarni opus Milana Kundere. V Galeriji Ravnikar so odprli razstavo slikarke Helene Tahir, s pesmimi na ljubljanskem pesniškem maratonu, ki se je začel danes, pa napovedujemo tudi jutrišnji svetovni dan poezije.
V Galeriji Jakopič so danes odprli razstavo Nekje drugje Tukaj fotografa Klavdija Slubana, ki sta jo zasnovala avtor in kustosinja Marija Skočir. Cikel skozi več kot 150 fotografij predstavlja vrhunce dobrih treh desetletij Slubanovega ustvarjanja. Razstavo spremlja tudi obsežna fotomonografija. Predstavljamo strip Črepinje, v katerem je ilustratorka in stripovska ustvarjalka mlajše generacije Neža Šivec izhajala iz svojih večletnih izkušenj z delom z brezdomci ter Zgodovinske liste, publikacijo, v kateri različni avtorji brskajo po preteklosti Prlekije opisujejo dogodke, zanimivosti in etnološke posebnosti. Bili pa smo tudi na enem od koncertov Kavč festivala, ki te dni poteka v Ljubljani in nekaterih drugih mestih.
Danes mineva 120 let od rojstva Srečka Kosovela in v sežanskem Kosovelovem domu so premierno uprizorili predstavo z naslovom Vlak številka 1 2 3 v bodočnost. Gre za poklon rojstnega kraja izjemnemu literarnemu ustvarjalcu, predstava pa je nastala v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Na festivalu dokumentarnega filma smo si ogledali filma Ladja, o nekdanji znameniti ladjedelnici Uljanik v Pulju, in Stekleničarji, o enem največjih smetišč na svetu, obkroženem z galebi, nedaleč od Beograda, kjer večinoma romski prebivalci iz okoliških vasi z golimi rokami zbirajo in preprodajajo plastične steklenice. Več pa tudi o knjigi Diskografija Ex-Yu punka in novega vala hrvaškega avtorja Vinka Barića.
V Muzeju novejše zgodovine Celje smo si ogledali razstavo, ki prikazuje, kako so se na Dunaju izognili stanovanjski krizi in ohranili socialno pestrost mesta. Medtem ko gredo v Sloveniji cene nepremičnin v nebo, se mestna oblast avstrijske prestolnice stanovanjske problematike loteva povsem drugače. V prispevku se bomo med drugim vprašali, ali bi takšen model stanovanjske politike lahko zaživel pri nas. V Ljubljani poteka 26. Festival dokumentarnega filma. Odprl ga je celovečerec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, ki prinaša štiri osebne zgodbe v času nacizma ukradenih slovenskih dojenčkov. Pogovarjali smo se z avtorico filma Majo Weiss, pa tudi s srbsko režiserko Milo Turajlić. Ta na festivalu predstavlja enega od dveh dokumentarcev o Stevanu Labudoviću, Titovem osebnem snemalcu, ki je od sredine petdesetih let dokumentiral vse ključne dogodke ob osamosvajanju držav tretjega sveta izpod kolonialnega jarma. Mineva natanko 120 let od rojstva Srečka Kosovela. Njegova konstruktivistična modernistična poezija z močno družbeno kritiko in evropskimi temami še danes nagovarja bralce, nič manj pa ni zanimiva za literarne zgodovinarje. V Galeriji Vžigalica pa smo obiskali zanimivo razstavo konceptualnega umetnika The Mihe Artnaka, ki se ukvarja z vprašanjem lastništva umetniških del. Sedem razstavljenih del se med seboj ne razlikuje zgolj po motivih, temveč tudi po lastništvu – nekatera lahko kupite, druga le posedujete, spet tretja pa prosto reproducirate.
Pred filmom o novinarski etiki v času političnih pritiskov, filmom Lahko noč in srečno v režiji Georga Clooneyja, se v oddaji pogovarjamo z novinarjem in predsednikom Društva novinarjev Slovenije, Gašperjem Andrinkom.
Nocoj v Kulturi med drugim tudi o zbirki izbranih esejev Z one strani Marije Stepanove, ene najpomembnejših literarnih likov posovjetske Rusije. Stepanova je gostja letošnje Fabule. Za vas smo preverili, kaj letos ponuja festival Bobri, in obiskali razstavo Lade Cerar Sedlaček in Saše Sedlačka z naslovom Nad tvojo glavo letajo ptice skrbi in bojazni, prepreči jim, da se ugnezdijo v tvojih laseh v Galeriji Kresija v Ljubljani.
V dveh slovenskih narodnih gledališčih, ljubljanski in mariborski Drami, trenutno igrajo kar dve Moliѐrovi komediji, Skopuha v klasični režiji Slobodana Unkovskega in Tartuffa v avtorski režiji Diega de Bree. Kakšna je vloga ženske v Moliѐrovem opusu? Glavni junaki so običajno obsedeni moški, vendar ob njih - sicer redko - stojijo tudi močne ženske, kot je denimo Elmira v Tartuffu. Pogovarjali smo se tudi z 12 igralkami, ki so pod režijskim vodstvom Sebastijana Horvata sredi nastajanja provokativne uprizoritve Nebesje britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. Avtorica se ukvarja z odnosom sodnega sistema do ženske v 18. st., ki je ženske obravnaval drugače kot moške za iste prestopke. In še, kdo je sodobna urbana ženska, kot jo v gledališki priredbi avtofikcijskega romana Eve Mahkovic interpretirata igralki dveh generacij Nataša Matjašec Rošker in Liza Marijina?
V Kulturi nocoj med drugim: pomladanski sveženj novosti založbe Goga, ki med drugim prinaša zbirko kratkih zgodb Jedrt Maležič Dvoliki in zbirko pesmi v prozi Dušana Šarotarja Nikomah poroča, pri založbi Mladinska knjiga pa je izšel prvenec Helene Koder Krošnja z neznanimi sadeži. Predstavljamo vam tudi film z naslovom Kako seksati, celovečerni prvenec britanske režiserke Molly Manning Walker.
V oddaji Profil gostimo Evo Matjaž, raziskovalko in sindikalistko, ki spremlja razmere, v katerih delujejo kulturni ustvarjalci. Kljub drugačnemu prepričanju javnosti jih je le dvajset odstotkov prejemnikov javnih sredstev, preostali ustvarjajo in se preživljajo na trgu, ki je majhen in sistemsko neurejen, gentrifikacija pa se zažira v njihov delovni prostor.
Bili smo na uradnem odprtju 26. Festivala dokumentarnega filma, predstavili pa bomo tudi dve noviteti Cankarjeve založbe: drugi del trilogije o pripadniku pariške alternativne scene Vernónu Subutexu provokativne francoske pisateljice Virginie Despentes ter roman Cartagena, napeto zgodbo z elementi kriminalke večkrat nagrajene ruske avtorice Lene Eltang.
Ob izidu prevoda knjige Otroci smo se pogovarjali s srbsko avtorico, gostjo festivala Fabula, Mileno Marković. Bili smo na razstavi Ivan Standl – zagrebški fotograf v Mestnem muzeju Ljubljana. Obiskali smo tudi razstavo Budimpeštanski dialogi, ki jo predstavljajo v dveh galerijah – Photon in Lizstov inštitut. Seznanili vas bomo še z razstavo Royja Lichtensteina v dunajski galeriji Albertina.
V Atriju ljubljanske Mestne hiše smo si ogledali razstavo Barbare Kapelj in Gabrieleja Fusa Lomilke kamenja, v MGLC pa razstavo Zmaga Jeraja Z visokim korakom prestopim okensko polico. V Kabinetu UGM smo obiskali postavitev Selling Out, ob začetku Dnevov Arnolda Tovornika pa smo prelistali svežo biografijo Stane Sever, genij na gledališkem odru Marka Koširja. Pogledali bomo tudi k začetku 42. filmskega festivala v Bergamu, kjer je v ospredju tudi filmski opus režiserja in igralca Metoda Pevca.
Neveljaven email naslov