Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kanin je najvišje ležeče visokogorsko smučišče v Sloveniji, hkarti je tudi eno redkih, ki povezuje dve državi: Slovenijo in Italijo. Na eni strani pogled seže preko Zgornje Soške doline do Jadranskega morja, na drugi strani pa od Sella Neve-e do Alp. Če so gore sicer naravna bariera med narodi, je Kanin ravno nasprotno – gora, ki združuje. Občine sodelujejo v čezmejnih projektih in Bovec je tako ponovno zaživel tudi pozimi.
V Alpski makroregiji prebiva več kot 70 milijonov ljudi v sedmih državah in 48 regijah. Evropska unija je strategijo za razvoj Alpske makroregije sprejela leta 2015, z idejo povezovanja različnih držav z enakimi izzivi v tem prostoru, ki se sooča z demografskimi težavami , kjer je velik izziv odgovoren odnos do okolja še posebej v kontekstu turizma in kjer je priložnost za številne razvojne projekte , saj se v Alpski makroregiji nahajajo najbolj razvite evropske države. Slovenija ima kot del Alpske makroregije možnosti za povezovanje s svojimi sosedami v različnih projektih in dobrih praksah. V oddaji o Alpski makroregiji , smo se odpravili na Bovško , Vojsko in Bohinjsko, v sosednje biosferno območje Nockberge v Avstriji, ter obiskali Alpsko prestolnico 2018 Brixen na Tirolskem.
Navzkrižja med človekom in populacijami rjavega medveda v Evropi so še vedno ena izmed glavnih groženj ohranitvi te zveri. Mednarodni projekt LIFE DINALP BEAR, ki ga pri nas izvaja Zavod za gozdove, teži k izboljšanju sobivanja ljudi in zveri. Eden od ukrepov je preprečevanje škode, ki jo povzročajo medvedi. Tako so med čebelarje in rejce drobnice razdelili električne ograje in obudili uporabo pastirskih psov. Podobno vlogo imajo medvedovarni zabojniki za smeti. Vsi ti ukrépi medvede odvračajo od obiskov naselij in napadov na drobnico. Projekt je zelo uspešen, saj se je v zadnjih letih škoda zmanjšala za 95 odstotkov.
Bohinjsko/From Bohinj je blagovna znamka, ki zagotavlja izvirnost z geografskim poreklom. Je del strategije bohinjskega turizma, ki kot upravljavec znamke skrbi za promocijo, lokalne prebivalce Bohinja pa spodbuja in jim pomaga pri razvoju novih izdelkov. Uporabnikom pridobljeni certifikat zagotavlja geografsko poreklo, unikatnost, izvirnost in lokalno posebnost ter najvišje standarde. Certificiranje poteka dvakrat letno, enkrat na dve leti pa tudi preverjanje že izdanih certifikatov. V občini Bohinj je danes v blagovno znamko Bohinjsko/From Bohinj uvrščenih kar 65 ponudnikov izdelkov in storitev.
Biosferno območje Nockberge se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske v velikosti 184,3 km² in sega do 2240 m nad morje. Nockberge je primer alpskega območja, kjer spoštujejo naravno ter kulturno dediščino prostora in se usmerjajo v inovativne projekte sonaravnega gospodarjenja, tako je dom mnogim vrstam ptic in rastlin, med drugim zdravilni rastlini špajki, ki raste le na tem območju. Nockberge je eno izmed 631 UNESCOVIH biosfernih obmocij, ki se raztezajo v 120 državah sveta.
Bohinj je bil stoletja najmočnejše planšarsko središče pri nas, saj je bilo planšarstvo z mlekarstvom tam najrazvitejše. Od maja do sredine junija so se planšarji s čredami krav iz doline podali na planine in se jeseni nato spet postopoma vračali v dolino. Ta tradicija se ohranja še dandanes. Planini Laz in Krstenica pa sta edini na Bohinjskem, ki neprekinjeno delujeta vse do zdaj, ko se planšarstvo ponovno obuja tudi na sosednjih planinah. Na planini Laz smo srečali mlado sirarko Lucijo, ki vsako poletje skrbi za nadaljevanje te tradicije.
V avstrijskem biosfernem parku Nockberge, ki se uvršča tudi v Unescovo dediščino, so se krajevni kmetje pred 20 leti združili ter ustanovili predelovalnico in prodajalno mesa Nockfleisch. Projekt je kot model spodbúdil ustanovitev moderne zadružne sirarni Kaslab’n, v kateri pridelujejo izdelke iz ekološkega senenega mleka. Povezovanje rejcev mleka v zadruge je primer dobre prakse, ki prebivalcem biosfernega območja Nockberge prinaša nova delovna mesta, trajnostno gospodarjenje in vrhunsko kakovost mlečnih izdelkov, ki jih lahko prodajajo brez posrednikov.
Hiša solidarnosti je nastala kot projekt alpskega mesteca Brixen, s katerim so od leta 2002 pomagali več kot 150 ljudem v težavah, od brezdomcev do migrantov in otrok s težavami v družini. Danes v hiši živijo tudi begunci iz Afganistana, Gane, Malija, Sirije; nekateri so si že našli delo in si ustvarjajo novo življenje, drugi pomagajo pri najrazličnejših opravilih, od kuhanja do popravil koles. Hiša solidarnosti se financira iz prispevkov njenih prebivalcev, z donacijami in tudi prirejanjem dogodkov, kot je večerja z ganskimi jedmi, ki se je udeležijo prebivalci Brixna. Kot pravi vodja projekta Alexander, bi morali imeti hiše solidarnosti v vsakem mestu.
Brixen, mestece s 500 tisoč prebivalci na Južnem Tirolskem, je postalo evropska alpska prestolnica 2018. Kljub številnim turistom mestece živi tudi zaradi krajevnega prebivalstva, ki je tesno povezano z različnimi projekti alpske prestolnice. Brixen ali Bressanone je tudi stičišče različnih kultur, germanske in romanske, kar se izraža tudi v kulinariki. Alpska prestolnica se ponaša z daljinskim ogrevanjem na biomaso in projekti mobilnosti, mestni avtobus pa je v letu dni prepeljal že milijon potnikov. Mestece je tesno povezano tudi z alpskim svetom, ki ga obkroža.
Neveljaven email naslov
