Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo obiskali kuhinjo v Šmarjah in v Izoli. Obiskali smo pridelovalce zelenjave, ki se tudi pozimi podajo na njive, ne glede an vreme. Zvesto spremljamo dobrodelne licitacije barik sodčkov Vinakoper, letos so iztržili dobrih 52.000 evrov za dobrodelne namene. Bili smo v Trstu, na predstavitvi vina, ki povezuje kopno z morjem in Furlanijo Julijsko krajino s sosednjim Venetom. In no ja, ker se vam ne smemo izneveriti, vam bomo tudi ob tem koncu leta pokazali nekaj posnetkov, ki jih sicer ne objavimo. Zato vam tokrat ne bomo zamerili, če oddaje ne boste gledali čisto do konca.
Na celjskem območju v letošnjem letu obeležujejo 80 letnico organiziranega odkupa mleka. Obiskali smo Mlekarno Celeia in eno izmed kmetij, ki jo oskrbujejo z mlekom. Pojasnjujemo, kako je s povračilom trošarin za porabljeno gorivo v kmetijstvo doslej in spremembami, ki bodo začele veljati od prvega januarja 2023. Partnerji v projektu »Gozdovi za prihodnost« predstavljajo namen in dosežene cilje dvoletnega projekta. V Mislinji na Koroškem smo obiskali Majdo Sinreih, ki je postala kmetica leta 2022.
Na Bledu je prejšnji teden potekal letni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Osrednjo pozornost so namenili razmeram in možnemu napredku v kmetijstvu na območjih z omejenimi dejavniki. Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor je po dveh letih spet izvedel tradicionalne Lombergarjeve dneve. V prihodnjem petletnem programskem obdobju SKP naj bi trajna raba fitofarmacevtskih sredstev temeljila na novi uredbi. Predlog te uredbe je že po prvih predstavitvah v javnosti vzbudil številne pomisleke in strahove. Zveza lastnikov gozdov Slovenije in KGZS opozarjata na preobsežno populacijo nekaterih vrst divjadi, predvsem jelena. Preverili smo razmere na terenu.
V tokratni oddaji bomo najprej govorili o boškarinih, pa tudi o drugih temah. Ob svetovnem dnevu oljk smo bili na ocenjevanju mladega oljčnega olja in na okrogli mizi o trajnostnem oljkarstvu v Sloveniji. Pogledali pa smo tudi v oljčnike v zamejstvu. Obiskali smo tri mlade Kraševce, ki so ostali doma in uspešno nadaljujejo zgodbe svojih predhodnikov. Šli smo do pašnih skupnosti v Posočju, ki so postavljene pred hud izziv - obnoviti morajo statute in se preoblikovati. Bili smo v Mohorinih pri Renčah na Goriškem kjer se Nevo Pregelj že desetletja ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in ima o tem bogate izkušnje. Na koncu pa vam bomo predstavili še priročnik Mladi in vino, ki je namenjen temu, da bi mladi in manj mladi čim bolje spoznali to kultno in kulturno pijačo ter jo okušali na zdravju neškodljiv način in v zmernih količinah. Prihodnja oddaja Ljudje in zemlja iz koprskega studia bo v nedeljo, 25. 12., na Božič, in zato izjemoma na drugem programu TVS ob 12.30.
Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk bonita. Jabolka bonita so proučevali tudi v projektu Evropskega inovativnega partnerstva. Anton Koršič nam v studiu predstavi razmere v sadjarstvu. Oddajo nadaljujemo tik ob slovensko-avstrijski meji v zaselku Špičnik, kjer leži srce med vinogradi. Obiskali smo vinogradniško kmetijo Dreisibner, od koder se srce najlepše vidi. Obronki Slovenskih goric so že od nekdaj znani po izjemnih vinogradniških legah. Na tem območju leži vinogradniška kmetija Leber. Ob pridelavi kakovostnih vin se ukvarjajo še s turistično dejavnostjo. Razmere v vinogradništvu komentira Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor.
Ob dnevu slovenske hrane, ki ga obeležujemo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, opozarjamo na pomen trajnostne samooskrbe. Obiskali smo živinorejsko kmetijo v Noršincih pri Murski Soboti. Z gospodarjem in predstavnikoma Javne službe kmetijskega svetovanja smo se pogovarjali o posledicah letošnje suše. Rejci imajo namreč velike težave z zagotavljanjem zadostnih količin kakovostne krme za živali. Predstavljamo letošnje Zadravčeve-Erjavčeve dneve. Gre za mednarodni strokovni posvet o prehrani domačih živali. Cika je naša edina avtohtona pasma goveda. Obiskali smo kmetijo, ki redi cike v Otiškem Vrhu na Koroškem. Na Ptuju že 23 let nagrajujejo dosežke in ohranjeno kulturno dediščino na dveh izbranih kmetijah, ki prejmeta naziv kmetija leta.
V prvem delu oddaje bomo ob Martinovanju govorili o letošnji letini grozdja in vina na Primorskem. Govorili bom o količini in kakovosti vina ter o izzivih, ki so pred vinogradniki in vinarji. Šli bomo tudi v zamejstvo, k mlademu vinogradniku iz Saleža. Bili smo na obiranju največjega nasada industrijske konoplje na Primorskem. Izvedeli boste vse ali skoraj vse o tej kulturni rastlini. Pa še o eni bomo govorili, o krompirju. Predvsem o iskanju novih sort, odpornih na vremenske spremembe, ki smo jim priča v zadnjiih letih. Krompir pa bomo tudi pripravili, tako, kot to počno na Pivškem in Bistriškem v zimskem času.
Tokrat zaključujemo tematski sklop, ki smo ga skozi vse leto pripravljali ob 150 letnici zadružništva v Sloveniji in 50 letnici ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Najprej predstavimo Kamniško zasavsko regijo v kateri že več kot 70 let deluje Kmetijsko gozdarska zadruga Litija. Gost v oddaji je predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Prvi del pogovora smo namenili zgodovini zadružništva in slabim razmeram v gospodarstvu, ki so narekovale ustanavljanje zadrug. Nadaljujemo v Medvodah, kjer že več kot 75 let deluje kmetijska zadruga, ki si je v času obstoja zagotovila trdno mesto med srednje velikimi slovenskimi zadrugami. Oddajo sklenemo s pogovorom o vlogi zadrug v današnjem času ter izzivih zadružništva v prihodnosti.
Najprej se ustavimo na govedorejski kmetiji v Zalogu pri Cerkljah, na kateri živijo in delajo tri generacije družine Bohinc. Daniel Skaza, vodja oddelka za živinorejo na KGZ Ptuj, nam pojasni pomen lisaste pasme v slovenski govedoreji. Povezovanju gorskih kmetij in trženju produktov z višjo dodano vrednostjo je bila namenjena konferenca, ki so jo nedavno pripravili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Zbrali smo nekaj odzivov na predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva 50-odstotno obdavčitev subvencij za kmetije na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Univerza v Mariboru s sodelujočimi partnerji zaključuje dvoletni projekt pod naslovom Visoko storilna trajnostna pridelava jabolk. Preverili smo, v kolikšni meri so cilji projekta doseženi.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
OZN je 15. oktober razglasil za svetovni dan kmetic. Tako širšo javnost opozarjajo na vlogo kmečkih žensk v družini in družbi. Na kmetiji Majster Roj mati in hči spregovorita o delu in življenju kmetice. Gostimo predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Obiskali smo turistično kmetijo Pomona in se v studiu pogovarjali z Renato Kosi, specialistko za turizem na kmetiji s KGZ Celje. Oddajo zaokrožamo pri Andražu nad Polzelo, kjer so ob koncu preteklega meseca pripravili razstavo starih sort jabolk in hrušk.
Na Lentu v Mariboru so prejšnjo nedeljo slovesno obrali najstarejšo trto na svetu. O sezonskih poljedelskih opravilih se pogovarjamo s specialistom za poljedelstvo KGZ Ptuj Ivanom Brodnjakom. Na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah predstavljamo sodelovanje v mednarodnem projektu inovativnih sonaravnih praks za male kmetije. Govorimo o težavah, s katerimi so se letos srečevali pridelovalci hmelja. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se že nekaj let ukvarjajo s proučevanjem ekonomike in tehnologije reje športnih konj. Športne konje spremljajo na kmetijah, na katerih je konjereja pomemben vir dohodka.
Neveljaven email naslov
