Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ZELIŠČARSKI TEDEN NA DUGEM OTOKU Konec maja na hrvaškem Dugem otoku poteka tradicionalni zeliščarski teden. Tako smo ga poimenovali, ker takrat otoške zeliščne steze dišijo po zeleh, ki jih udeleženci nabirajo predvsem za čaje. Namen tedna, ki ga organizira Društvo Izvir, je spoznavanje sredozemske flore; od skoraj neopaznih stebelc popovca in nežne šentjanževke do mandljevcev in indijske lipovke z izjemno dišečimi cvetovi. Čeprav smo z ekipo oddaje Na vrtu Dugi otok obiskali že sedmič, smo tudi letos spoznali marsikaj novega...
VZGOJA IN UPORABA AVOKADA Iz trde koščice avokada si je Sebastjan Lipar vzgojil drevesce. Čez zimo ga spravi v notranje prostore in odstrani kak posušen list, zdaj pa je čas za presajanje. Po opravilu se prileže malica. Namaz bo iz pretlačenega avokada in jajca, za večjo hranljivost in okus pa doda še nekaj svežih ali pokuhanih zeli. PRIPRAVEK PROTI UŠEM V občudovanju odpiranja cvetov smo se ustavili na Brankinem vrtu v Brunšviku, ki ima ta konec tedna za obiskovalce odprta vrata. Ob vrtnicah vrt skriva še kakšno manj znano rastlino. Branka bo pripravila tudi škropivo iz kopriv. Z njim prši predvsem popke vrtnic, ko se pojavijo uši. ČLANI KLUBA GAIA ŠE V POREČU Z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru smo se na srečanju članov kluba Gaia prejšnji mesec v Poreču pogovarjali o oskrbi balkonskega cvetja ob daljši odsotnosti. Dobili smo nekaj nasvetov, kaj upoštevati, če smo poleti veliko zdoma. ZBIRKA PERUNIK IZIDORJA GOLOBA Ob koncu maja se je poslovil Izidor Golob, slovenski žlahtnitelj perunik in maslenic. V spomin na njegovo vrtnarsko delo v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru zbirajo slovenske sorte. Nekatere so odmrle ali se skrižale, zato gledalce prosijo za pomoč pri iskanju bradatih perunik in maslenic Izidorja Goloba.
ZBIRKA POTONIK Potonike z barvami in kot puh lahnimi cvetovi izražajo nežnost in nas spominjajo na preteklost. Prve potonike je Sandra Leiner Lebar občudovala na babičinem vrtu. Zdaj jih imata z možem Rihardom nasajenih že preko 300 sort, vzljubila sta jih tudi zaradi preproste vzgoje. Večina je najlepših prav v teh dneh. NASADA ZA SENČNO IN SONČNO LEGO V balkonskih koritih ali umetelnih loncih si omislimo zanimive rastline, ki nas razveselijo z lepo razrastjo, barvami ali cvetovi. S klubom Gaia smo nad Laškim znova obiskali Jureta Aškerca in v čudoviti hribovnati pokrajini zasadili nevsakdanja nasada za senčno in sončno lego. IN MEMORIAM – IZIDOR GOLOB Poslovil se je Izidor Golob, vrhunski poznavalec mnogih trajnic, ljubitelj in žlahtnitelj predvsem perunik in maslenic, in uspešen ljubiteljski vrtnar. Spomin na Izidorja bo še naprej živel v zavidljivih zbirkah perunik in maslenic v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in na številnih ljubiteljskih gredah, pa tudi v spominih mnogih generacij vrtnarjev in gledalcev oddaje Na vrtu.
ISTRSKI DIVJI ŠPARGLJI Grmovnati sestavi še divje narave v bližini Umaga spomladi skrivajo cenjene prehranske zaklade – divje šparglje. Z njimi popestri jedilnik tudi gospod Marko, lastnik bližnje parcele. Primerno narezane njegova žena doda v rižoto po italijansko. SVETOVANJA STROKOVNJAKOV Pred dvema tednoma smo se mudili v Poreču in bližnjih krajih. Tam se je namreč družilo več kot 600 vrtičkarjev. Podaljšan konec tedna so preživeli tudi na predavanjih strokovnjakov kluba Gaia: Nevenke Breznik Beton, dr. Mete Pivec, Miše Pušenjak, Matjaža Mastnaka in Vanesa Husića. Novo znanje in informacije iz prve roke bodo lahko uporabili pri delu na gredicah. DIVJA KOZJANSKA JUHA Divjo juho Karmen Gajšek skuha iz rastlin, ki jih je v izobilju takoj, ko stopimo iz domov. Nabiramo čim bolj neoporečne, pa tiste, ki jih poznamo. Juha iz navadne lakote, medvedjih tac, ivanjščice in še česa naj velja kot napoved za 1. festival nabiralništva, ki bo po Sloveniji 3. in 4. junija.
OPRAVILA NA VRTU MAJA Te dni se naše gredice ob nalivih spreminjajo v mlakuže, zato delo na vrtu stoji. Davor Špehar nas tolaži, da bodo tudi nekoliko kasneje posajene rastline rast uspešno nadomestile. Kljub deževju že razmišlja o zastirki za poletje. Pripravil bo tudi čaj iz rabarbarinih listov proti ušem oziroma insektom. SAJENJE SLADKEGA KROMPIRJA Sladki krompir zaradi prehladnega podnebja pri nas ne gojimo iz semen, temveč iz vegetativnih poganjkov. Razen videza z običajnim krompirjem nima veliko skupnega. Po njem posegamo tudi zaradi nizkega glikemičnega indeksa. Z Branko Valner, Martino Plohl Krevh in Anko Alt predstavljamo nekaj idej, kako in kam ga posaditi. OZELENITEV NADSTREŠKA Vrt je tudi kraj, kjer občudujemo tudi nastajanje in minevanje življenja – s pomočjo okrasnih rastlin. Za zamisel, kako polepšati dolgočasen nadstrešek, smo poprosili Sebastjana Liparja. Iz dekorativnih obrezanih vej je sestavil osnovo, ki jo je na koncu okrasil z raznobarvnimi sočnicami.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
MOGOČNA SLANOVA BUKEV Mogočna Slanova bukev – tako se imenuje po lastniku, v Pomurju raste že kakih 160 let. Ta vrsta ni primerna za hišna drevesa, kljub temu pa je razvejano, tridebelno drevo v gozdu zelo okrasno. VIŠINA SAJENJA SADIK Z Dragom Belcem iz podjetja Cornus spoznavamo, kako globoko sadimo posamezne skupine vrtnine. Najprej pohitimo s kapusnicami, ki jih v sadilno jamico posadimo do srčike sadike. STRUPENE, A ZANIMIVE KAČNIKOVKE Med kačnikovke spada približno 140 rodov in 4000 vrst. Med njimi so tudi flamingovec, filodendron, monstera. Tokrat si bomo na vrtu Rifnik pobliže ogledali zelo redko vrsto, kobrasto japonsko lilijo z zanimivim betičastim socvetjem. VELIČASTNA MAGNOLIJA IN GINKO Irena Bedrač na sprehodu z Boštjanom Režonjo v Pomurju občuduje še drevesa v parku v Hercegovščaku. Med izjemnimi sta magnolija in ginko, ki štejeta okrog 200 let. Zavidljive starosti pa ob vitalnosti sploh ne kažeta!
NASAD POSEBNIH RASTLIN ZA SENČNO MESTO Na vrtu Rifnik blizu Šentjurja v senci raznovrstnih iglavcev z vsega sveta rastejo številne manj znane trajnice. Gorazd Mauer jih bo nekaj presadil v okrasno posodo in jih postavil na senčno mesto. Ali veste, kakšni rastlini sta kačja brada in žabja lilija? TRI OBDOBJA SPOMLADANSKEGA SAJENJA Drago Belec iz podjetja Cornus, največjega proizvajalca sadik pri nas, pravi, da je spomladansko sajenje razdeljeno na tri obdobja: prvo se prične februarja in traja do konca marca, drugo zajema april, tretje pa se prične po ledenih možeh. Ob tem spoznavamo še nekaj zanimivejših vrtnin, kot so: kikiriki, artičoka, pastinak, pak čoj... Z MIŠO PUŠENJAK OB DNEVU ZEMLJE Ob dnevu Zemlje z Mišo Pušenjak razmišljamo o tem, kje naredimo vrtičkarji največ napak in kako čuvati naše vrtove, da bomo na njih lahko pridelovali čim dlje in v sožitju z naravo. NASAD POSEBNIH RASLTIN ZA SONČNO MESTO Oddajo zaključujemo z nenavadnimi trajnicami, ki dobro uspevajo, če jih greje sonce.
PIKIRANJE PARADIŽNIKA, GORSKE METE Sejančke paradižnika presajamo aprila, da se rastlinice do sajenja na prosto okrepijo in razrastejo. Tako stori tudi Jernej Mazej, presajenim sadikam zagotovi svetlo in ne preveč toplo zavetišče. V njegovem rastlinjaku spoznavamo tudi posebno gorsko meto in mehiški ožepek. NASAD ZA PRIDNE GOSPODINJE Pri Altovih so si omislili dva zanimiva nasada. V prvem, postavili ga bodo pred vhodna vrata, so različne zeli, ki so pri vsakdanji kuhi nepogrešljive in jih bodo lahko smukali kar sproti. Osnova drugega so jagode, s katerimi se rad sladka vnuk. NASVETI ZA GOJENJE JAGOD Drago Belec iz podjetja Cornus tokrat svetuje, kako pridelati čim več jagod. Da se sadike bolje ukoreninijo, denimo pred sajenjem potrgamo vse cvetove.
VELIKONOČNA DEKORACIJA Velika noč je tudi spomladanski praznik, zato domove in velikonočne košare najpogosteje odišavljajo narcise in tulipani. Za osnovo nasada, ki ga postavimo na zunanjo stran okenske police, je Sabina Šegula izbrala spomladanske čebulnice, nekaj jih je prihranila, da bi z njimi okrasila še krožnik. POPRAVILO MOTIKE Pred novo vrtičkarsko sezono preverimo, v kakšnem stanju je vrtno orodje, in ga popravimo, da bi nam čim bolje služilo. Marin Krevh je nabrusil motiko ter zamenjal preperelo držalo. ZASADITEV VISOKE GREDE V rubriki Z Gaio na obisku se je strokovnjak kluba Gaia odpravil v Želimlje, k člani kluba Mateji Lindič. Na posedene plasti sta dosula svežo prst in zasadila mešani posevek. Ali veste, kako gosto sadimo sadike v visoki gredi in katere smemo gnojiti…
PRVE SETVE IN SAJENJA Tudi Davor Špehar je na svojem vrtu v Roženplju že pričel s prvimi setvami in sajenjem. Ko česen razvije vsaj 10 cm visoke liste, ga pognojimo, v mešani posevek pa lahko dodamo rdečo peso. Vse polnejše postajajo tudi grede v Davorjevem rastlinjaku. CEPITEV JABLAN V začetku aprila, preden jablane in hruške zacvetijo, lahko opravimo cepitev. Slavko Turšič najraje cepi z dolago oz. kopulacijo. Enoletne cepiče, ki jih je nabral pozimi in hranil v zamrzovalniku, je spojil z mladimi sejančki jablan. UTRINKI S CELJSKIH SEJMOV Pred dvema tednoma je Celjski sejem gostil kar 5 sejmov, na katerih so se razstavljavci predstavili tudi s svojimi domačimi izdelki z vrta. Prijeten klepet hitro mine ob pitju posebni kavi, ki so jo pripravili na sejmu kave. PRED CVETNO NEDELJO Spomladansko pisano dekoracijo je Sebastjan Lipar tokrat sestavil iz primul s polnjenimi cvetovi in bršljana. V prevešajoče se veje je dodal še butaro. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov
