Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kvizi in ugankarstvo so priljubljena prostočasna dejavnost in že desetletja tudi izredno priljubljena radijska in televizijska zvrst. Kaj nas tako privlači pri reševanju problemov in odgovarjanju na težka vprašanja? Kot pravi dolgoletni televizijski voditelj in urednik Mario Galunič, ki ga lahko spremljamo vsako soboto zvečer v kvizu Joke, smo del tekmovanja od trenutka, ko stopimo v izobraževalni sistem. Kvizi in uganke so sprostitev, zabava, hkrati pa se ob njih tudi učimo in razmišljamo. O tem, ali smo Slovenci ugankarski ali kvizovski narod, v oddaji Ah, ta leta!
Za današnji čas je značilna epidemija osamljenosti, čeprav večina prebivalstva živi v gosto naseljenih mestih. Prijateljstvo je zveza, ki je enako pomembna kot partnerska in ki dokazano pripomore ne samo k boljšemu počutju, ampak tudi k boljšemu telesnemu zdravju. Prijateljstvo znižuje stres, krvni tlak, zmanjša celo možnost za srčni infarkt. Več o prijateljstvu in zakaj je zelo dobro imeti dobrega prijatelja, v oddaji Ah, ta leta!
Ljudje, ki so družbeno aktivnejši in so vključeni v lokalno skupnost, so bolj zdravi, bolj vitalni in tudi dlje neodvisni kot tisti, ki živijo v osami. V družbi, v kateri so starejši razumljeni predvsem kot skrb in breme drugih, je žal osamljenih starejših ljudi vse več. Na pobudo Marjana Sedmaka je tako pred 18 leti vrata odprl prvi dnevni center aktivnosti v Sloveniji. Danes je teh že veliko več in s svojimi dejavnostmi skrbijo za aktivno in kakovostno staranje Slovencev. Druženje, izobraževanje, gibanje, petje in tudi igranje – vse to in še več ponujajo dnevni centri aktivnosti za starejše. Nekaj smo jih obiskali tudi v oddaji Ah, ta leta! Gost v studiu pa bo Marjan Sedmak, pobudnik prvega Dnevnega centra aktivnosti v Sloveniji.
Ustvarjalnost in umetnost združujeta domišljijo, izvirnost, inovacijo, izražanje in globlje razumevanje sebe in sveta. Umetniško ustvarjanje nam pomaga pri izražanju čustev, izkušenj in idej, ki presega omejitve jezika. Hkrati nam umetniško izražanje pomaga graditi samozavest in boljšo samopodobo, sam ustvarjalni proces pa pripomore k obvladovanju stresa in anksioznosti. V studiu oddaje Ah, ta leta! gostimo Alenko Vidrih, skrbnico študijske smeri Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Da ustvarjalnost vedno najde pot, pa s svojim umetniškim ustvarjanjem dokazujeta Željko Vertelj, ki slika z usti, in gluhoslepi kipar Anton Polutnik.
Osteoporoza prizadene eno od treh žensk in enega od petih moških po 50. letu starosti. Pravimo ji tudi tiha bolezen, saj navadno ne povzroča težav, vse dokler se ne pojavi prvi zlom. Zlomi pa so veliko breme, ne le za zdravstveno blagajno, ampak zlasti za bolnike in njihove svojce, saj močno zmanjšajo kakovost življenja. Ker marsikdo niti ne ve, da je ogrožen, je ozaveščanje bistvenega pomena. Zato v oddaji Ah, ta leta! gostimo upokojeno zdravnico Dušo Hlade Zore, ki je bila dolga leta tudi predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, in kineziologa Luko Hrena.
Najstarejši avto v Sloveniji je piccolo iz začetka dvajsetega stoletja. Hranijo ga v Tehniškem muzeju Slovenije. Preostalih 12.400 registriranih starodobnih avtov pa je spravljenih v garažah svojih lastnikov. Če sem prištejemo še druga starodobna vozila – motorje, kolesa, traktorje –, imamo v Sloveniji več starodobnikov na število prebivalcev kot na primer v Nemčiji. Kdo so posamezniki, ki imajo radi starodobnike, kako skrbijo zanje in koliko pravzaprav to tudi stane, v tokratni oddaji Ah, ta leta!
Ste opazili, da ne morete več brati knjige, če je ne odmaknete daleč od oči? To so prvi znaki »starovidnosti« oziroma pešanja vida zaradi starosti. Žal to ni edina težava, ki jo lahko očem in našemu vidu prinese starost. Gost oddaje Ah, ta leta!, oftalmolog dr. Marko Hawlina, bo razložil, katere so najpogostejše bolezni oči pri starejših, kakšni so njihovi simptomi in kako jih lahko zdravimo ali lajšamo.
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen. Na svetu je po podatkih kar šest milijonov obolelih, v Sloveniji več kot devet tisoč. Je kronična, počasi napredujoča bolezen, ki je za zdaj še ne moremo pozdraviti, lahko pa z zdravili omilimo in omejimo njene simptome. Teh je več kot 40, a ker so tako različni, lahko dolgo ostane neprepoznana. Parkinsonova bolezen ima toliko obrazov, kolikor je bolnikov. Nekaj smo jih spoznali tudi v oddaji Ah, ta leta. Slavko Stošicki je prve težave opazil pred več kot 12 leti, ko je izgubil voh, njegova pisava je postala okorna, pozneje se je simptomom pridružil tudi tremor. Slavka Ilich tremorja nima, Parkinsonova bolezen je najbolj prizadela njen govor. Rajko Fjora pa se je, potem ko ga je bolezen že skoraj popolnoma ustavila, odločil za globoko možgansko stimulacijo. Operacijo je uspešno prestal, kakovost njegovega življenja pa se je močno izboljšala. Vsi trije imajo ob sebi ljubeče partnerje, ki jim pomagajo pri obvladovanju bolezni, da ta ne bi obvladala njih.
Dober partnerski odnos se ne bo kar zgodil, zanj se je treba potruditi. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo govorili o partnerstvu, ljubezni, spoštovanju, premagovanju kriz, pa tudi o sprejemanju odločitev, ki niso vedno lahke. Kako zgraditi ali ponovno obuditi zdrav partnerski odnos bo z nami delila strokovnjakinja za partnerske in družinske odnose Melita Kuhar. Romana in Lojze Krajnčan sta poročena že 38 let. Ustvarjalna zakonca se zavedata, da so ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje, dobra komunikacija in sodelovanje nujne sestavine za srečen in uspešen zakon. Veliko ljudi v zrelih letih pa se bodisi po ločitvi ali izgubi partnerja ne odloči za nov partnerski odnos. Razlogi so različni, nekateri se v samskem svetu res ne znajdejo in so osamljeni, Kristina Jerman pa jesen življenja tudi brez partnerja živi polno. Z razmišljanjem o ljubezni in mestu, ki ga ima ta v našem življenju, pa bo oddajo zaokrožila Manca Košir.
Živeti čim dlje in čim bolje je verjetno želja večine. A za zdravo in vitalno starost se moramo potruditi, vložiti nekaj časa in nekaj misli. Zdravja si ne bomo kupili na lekarniški polici, ampak si ga bomo pridobili s časom, ki ga preživimo v gibanju, pravi naša današnja gostja dr. Nada Rotovnik Kozjek, zdravnica s specialnimi znanji o klinični prehrani bolnikov in športnikov ter tudi sama zavzeta športnica. Da leta niso ovira za redno, vsakodnevno športno aktivnost, dokazuje Marjeta Šrot, upokojena baletna plesalka in energična gospa, ki si ne predstavlja življenja brez gibanja. Vitalna upokojenca Jolando in Borisa Kofola ni prestrašila niti slovenska turnokolesarska pot, ki meri 1800 kilometrov in premaga 50 tisoč metrov višinske razlike. V turnem kolesarjenju ne vidita napora in utrujenosti, temveč naravo, veselje in druženje. Piko na i tokratni oddaji Ah, ta leta!, v kateri bomo govorili o pomenu ohranjanja vitalnosti z rednim gibanjem, pa bo postavil 89-letnik, ki niti v sanjah ne razmišlja o tem, da bi se ustavil. Tone Fornezzi Tof.
Stroji in pridne roke bodo počasi počistili vidne posledice poletnih poplav, žalost, strahovi in negotovost pa bodo prebivalce prizadetih območjih spremljali še nekaj časa. Materialna škoda je ogromna, stiske ljudi so velike. Prav o čustvenih in duševnih posledicah poplav bomo govorili s psihiatrinjo dr. Vesno Švab iz Centra za duševno zdravje starejših Logatec. S kakšnimi strahovi se zdaj spopadajo, so nam zaupali Franc, Ivanka in Marta iz Savinjske doline, ki zaradi okvarjenega sluha ob poplavi niso slišali siren in opozoril. Vsi prizadeti se želijo vrniti na svoje razdejane domove, nekatere, ki so ob poplavah ostali brez njega, pa so sprejeli tudi v domovih za starejše. V Koroškem domu starostnikov Črneče so med poplavami ostali ujeti številni zaposleni, ki so kljub skrbem, kako je z njihovimi domovi in družinami, vestno poskrbeli za stanovalce. Na vsa vprašanja, ki se pojavljajo v tednih po poplavah in se bodo tudi v prihodnje, ne moremo odgovoriti, na marsikaj pa vam morda lahko odgovorijo na številki 114, številki klicnega centra, namenjenega vsem, ki vas je prizadela ujma. V rubriki Še pika na i! nam bo Matjaž Florjanc Lukan pojasnil, na kaj odgovarjajo in katere zadrege ljudi rešujejo.
Možganska kap je nevrološka bolezen. Je eden izmed glavnih vzrokov smrti v svetu in je med najpomembnejšimi dejavniki za nastanek trajne kognitivne ali telesne oviranosti, ki vplivata na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Znanje lahko rešuje življenja, zato bomo v oddaji Ah, ta leta! o možganski kapi danes govorili z dr. Natašo Milivojevič, vodjo oddelka nevrološke intenzivne medicine na Nevrološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra. Kako mu je možganska kap spremenila življenje, bo z nami delil Pavle Rogelj, ki je bil v času, ko je doživel možgansko kap, v najboljših letih, vodil je uspešno podjetje, imel veliko prijateljev, bil je tudi v dobri kondiciji. Potem pa se je nekega aprilskega dne med igro tenisa v trenutku vse spremenilo. Številne ob možganski kapi prizadete funkcije lahko z rehabilitacijo bistveno izboljšamo in obnovimo. Zato bomo predstavili nekaj terapij, ki jih izvajajo v naših rehabilitacijskih centrih. O življenju po možganski kapi bodo govorili tudi v okviru izobraževalnega programa Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani od 27. do 29. septembra. Na njem se bomo predstavili tudi z našo oddajo. Skozi številne druge zanimive vsebine pa nas bo popeljala predsednica programskega sveta Festivala Vlasta Nussdorfer.
Neveljaven email naslov
