Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dragica Kraljič, Janekova mati, ne želi dajati nasvetov, saj ima vsak svoje potrebe in svoje želje, zato mora vsak poiskati najboljše rešitve zase. Rada pa deli svoje izkušnje. Zgodbe Janeka in nenavadne matere v nenavadni družini lahko prebiramo tudi v njeni knjigi Nisem kot drugi - Življenje z otrokom s posebnimi potrebami. V današnji oddaji Ah, ta leta! bomo govorili o spopadu z diagnozo, spoprijemanju s predsodki in o življenju, ki je drugačno od pričakovanega. A zaradi tega nič manj lepo, poudarja Dragica, ki ji je ob skrbi za Janeka uspelo zgraditi lepo kariero, vzame si čas za branje, piše kolumne, privošči si tudi dopust. Pravi, da ji je Janek, ki danes šteje 32 let, življenje spremenil na bolje, saj zna ceniti lepote preprostega življenja in se skupaj z Janekom trudi izkoristiti vse, kar dan ponuja. V oddaji spregovori tudi Natalie Finkšt iz Kopra, ki si želi kljub cerebralni paralizi čim bolj polno in izpolnjujoče življenje, pri tem jo podpira tudi njena mati. Obiskali pa smo še Varstveno- delovni center Tončke Hočevar v Ljubljani, kjer svoje dopoldneve preživlja tudi 57-letni Primož.
Kljub napredku medicine in zdravstvene nege je stoma še vedno velik tabu, ki ga številni bolniki čutijo kot breme. A življenje je tudi s stomo lahko lepo. V Sloveniji z njo živi več kot 3000 ljudi, kljub veliki številki pa se v javnosti o življenju s stomo redko govori. Bolniki se prepogosto izogibajo družbi in zapirajo vase. Zato vam bosta gosta v studiu, abdominalni kirurg, primarij mag. Miran Rems, in predsednik invalidskega društva Ilco Ljubljana Zoran Terglav ter številni prostovoljci na terenu, tudi sami osebe s stomo, skušali dokazati, da se življenje s stomo ne konča, ampak za marsikoga šele začne. O tem, kako težko je bilo sprva sprejeti stomo, a kako ji je ta vendarle vrnila kakovostno življenje, pripoveduje tudi Ksenija Oblak. Prav prostovoljci iz invalidskega društva Ilco, ki proces okrevanja in privajanja najbolj poznajo, so ji s svojimi koristnimi nasveti in informacijami pomagali zaživeti polnejše življenje.
Ura v naših možganih je usklajena z menjavo dneva in noči. Ker v nasprotju z budilko nima gumba za dremež, nas bo, če jo bomo ignorirali, hitro in ne brez posledic vrglo iz ritma.V oddaji Ah, ta leta! bomo tokrat govorili o cirkadianem ritmu ali naši notranji biološki uri. Da bi jo bolje razumeli, smo v studio povabili zdravnico in strokovnjakinjo za medicino spanja, dr. Barbaro Gnidovec Stražišar.
Humor je veščina, ki jo je treba razvijati, njena posledica pa je smeh, ki zdravi, pomirja in združuje. Pred 1. aprilom bomo v oddaji Ah, ta leta! o humorju, smehu in smejanju govorili z igralko in dobitnico petih naslovov žlahtne komedijantke Vesno Pernarčič. Svoj pogled na humor in Slovence bo predstavil tudi novinar, urednik, humorist in satirik Tone Fornezzi Tof. Pokukali pa bomo še v zakulisje kultne satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Smejmo se!
Roboti in avtomatizacija so že močno prisotni v našem vsakdanjem življenju, marsikje so postali že povsem nenadomestljivi. V prihodnosti bodo z razvojem tehnologije verjetno imeli še večjo vlogo. Kaj pa človek, bo človek postal povsem nadomestljiv? O robotih in robotiki v tokratni oddaji Ah, ta leta! z dr. Jadranom Lenarčičem, strokovnjakom z mednarodnim slovesom, ki je več kot 40 let delal na področju raziskovanja robotike, robotske kinematike, biorobotike in humanoidnih robotov.
V življenju se nas lahko dotakne marsikaj, a nič ni prijetnejšega in bolj pomirjujočega od iskrenega dotika sočloveka. Od petih čutil, ki jih premoremo ljudje, je dotik morda najbolj spregledan, a obenem verjetno najpomembnejši. Ključen je pri tem, kako dojemamo svet. Poleg tega imajo dotiki, objemi in poljubi pomemben vpliv na naše telesno in duševno zdravje. Kljub temu pa se zdi, da se ne znamo več dotikati drug drugega, da se dotikov bojimo ali pa nam zanje preprosto zmanjka časa. O pomenu dotikov v našem življenju se bo voditeljica Helena Pirc pogovarjala s psihologom z dr. Aleksandrom Zadelom. Dotikanje izginja tudi iz zdravstvenih in varstvenih ustanov, čeprav je ravno tam mnogokrat najbolj potreben. Tega se zaveda tudi zdravnica Iwona Ewa Kosi, ki se brez strahu dotakne svojih pacientov. Obiskali smo jo v Koroškem domu starostnikov. Na koncu bomo spoznali še osebe z gluhoslepoto, za katere je dotik glavno sredstvo sporazumevanja in okno v svet. Slovenija je v letu 2021 postala tudi prva država na svetu, ki je jezik gluhoslepih vpisala v Ustavo Republike Slovenije.
Tudi če pogosto obležijo umazane, polomljene in pozabljene, so igrače bistven del otroštva. Najljubša igrača z otrokom deli lepe trenutke in mu pomaga preživete težke. Igra je otrokova osnovna dejavnost in potreba. Igrača pa ni zgolj pripomoček, na katerega se igra osredotoča, ampak pogosto otrokov zvesti spremljevalec, prijatelj, sogovornik in zaveznik. Kako so se igrače in igre spreminjale v zgodovini, se bomo v oddaji Ah, ta leta!, najprej pogovarjali s strastno zbirateljico igrač Tatjano Bensa, kakšno vlogo imajo zasebne zbirke igrač pri ohranjanju naše kulturne dediščine pa bo pojasnila dr. Tanja Roženbergar iz Slovenskega etnografskega muzeja. Predstavili bomo tudi zbiralko igrač s Koroške. Od leta 2015 si lahko v Koroškem pokrajinskem muzeju v Radljah ob Dravi ogledate razstavo Gremo rinkico talat, ki je plod petih desetletij trajajočega raziskovanja in zbiranja igrač Majde Marije Sušek. Tudi v novejši zgodovini imamo nekaj primerov izvirnih igrač znanih slovenskih oblikovalcev in arhitektov. Ena takšnih je Konstrukta, izvirna igrača znanega slovenskega arhitekta in industrijskega oblikovalca Nika Kralja, ki pa je luč sveta ugledala šele pred kratkim.
Upokojitev in zaposlitev se na prvi pogled izključujeta, a ni nujno, da je tako. Čeprav ste morda že končali kariero, to še ne pomeni, da ne morete del svojega časa nameniti dejavnostim, ki vam prinašajo denar. Izboljšanje finančnega položaja je zagotovo pomemben vidik dela po upokojitvi, vsekakor pa ni edini in morda niti ne najpomembnejši. Na vprašanja kako, zakaj in kje poiskati delo bo v oddaji odgovarjal Mitja Pajek, idejni vodja spletnega portala SeniorDela. Za pravico starejših do dela se že dolgo zavzema tudi predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje, dr. Ana Krajnc, ki poudarja, da nihče ne bi smel ovirati pravice starejših do učenja in dela. Prisluhnili bomo tudi zgodbam petih upokojenk, ki so si bolj iz želje kot nuje po upokojitvi našle nove zaposlitve. Oddajo pa zaokrožimo s prispevkom o tem, kako spletni portal SeniorDela deluje in kako ga uporabljati.
Rokodelsko znanje je del narodne nesnovne kulturne dediščine, izdelki umetnostne in domače obrti del naše identitete. Smo se jim res pripravljeni kar odpovedati? Ali v času množične proizvodnje še obstaja prostor za tradicionalna znanja in veščine, za izdelke domače in umetnostne obrti? Bogata tradicija rokodelstva je lahko združljiva s sodobno družbo in njenimi trendi, je prepričan gost v studiu Goran Lesničar Pučko iz Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije. Vsaka obrt zahteva poznavanje določenih veščin, ročnih spretnosti, materialov, postopkov. Da brez dobrih učiteljev in mentorjev ne gre, se strinjata tudi zlatarja dveh generacij, Marjan Kosi in David Fink, kako pomemben je prenos znanja na mlajše generacije, pa poudarjata tudi klekljarica Anica Rakovec iz Železnikov in kovač Jože Krmelj iz Škofje Loke, ki smo jih vse obiskali v njihovem ustvarjalnem okolju.
Slovenci smo smučarski narod in ljubezen do smučanja že dolgo krepita tudi zakonca Milena in Franci Malovrh, ki se še v devetem desetletju pogumno spuščata po zasneženih smučiščih. Alpsko smučanje je dolga leta nosilo naslov slovenskega nacionalnega športa številka ena, za kar je vsekakor zaslužen tudi Tone Vogrinec, tokratni gost v studiu. Bil je dolgoletni direktor alpskih disciplin, brez katerega tekmovalno smučanje pri nas zagotovo ne bi bilo takšno, kot je. Njegove ideje in inovativno razmišljanje je pustilo sledi ne samo v jugoslovanskem in slovenskem smučanju, ampak tudi v mednarodnem. Za razvoj discipline pa je vedno potreben denar, ki ga je bilo seveda vedno premalo, a se je vedno znašel. »Poslujem kot na orientalski tržnici, nikoli nisem za nič plačal polne cene,« je zapisal v svoji avtobiografiji Vsi me kličejo Tona. Iznajdljivost in občutek za posel sta mu vedno prišla nadvse prav. Ena od vrhunskih idej, ki je prinesla veliko denarja, je bila tudi legendarna akcija Podarim – dobim. V pogovoru s Tonetom Vogrincem, ki bo kmalu praznoval 81. rojstni dan, prepoznavamo njegovo modrost, energijo, bogate izkušnje in širino pogleda tako na smučanje kot na življenje.
Delo, druženje, nakupovanje, zabava … naše življenje se vse bolj seli na svetovni splet, kar je sicer priročno in udobno, a s seboj nosi tudi številna tveganja in nevarnosti. To dokazuje tudi statistika, saj število spletnih prevar iz leta v leto narašča. Žrtve spletnih prevar smo lahko vsi, zares imun ni nihče. V njihovem ozadju je vedno finančni interes goljufov. V letu 2022 je med prevarami prevladovalo t. i. spletno ribarjenje za podatki oz. lažno predstavljanje, pri katerem poskušajo spletni goljufi pridobiti podatke o naših kredit¬nih karticah pod različnimi pretvezami: da nas čaka paket DHL, Pošte Slovenije, obvestilo banke, Fursa … Naše glavno orožje za obrambo so preventiva, ozaveščenost in znanje. Gostja v studiu bo Jasmina Mesić iz SI-Certa, koordinatorica nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu. Pomagala nam bo, da se opremimo z veščinami, ki jih potrebujemo za varnejše bivanje v e-svetu. Goljufi in tatovi pa na nas prežijo tudi v realnem, fizičnem svetu. Pri policiji smo preverili, kako ravnati, kadar nas obiščejo ljudje, ki jih ne poznamo.
Ljudje se rodimo z različnimi talenti, od nas pa je odvisno, katere in kako jih bomo negovali. Nekateri vse življenje hranijo malega ustvarjalca v sebi, čeprav jih je poklicna pot popeljala v povsem drugo smer. Med njimi je tudi dr. Marko Pokorn, priznan pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike. Vsaj toliko časa, kot opravlja zdravniški poklic, ustvarja tudi za gledališče in televizijo. Kako vidi svet in svoj poklic, smo lahko brali v časopisu Delo v njegovih kolumnah, ki so zdaj zbrane v knjigi Smešno, ma non troppo, ob vsem tem pa pravi, da je po duši glasbenik. O pomenu umetnosti smo govorili še s tremi vrhunskimi strokovnjaki: z znanstvenikom dr. Jadranom Lenarčičem, medicinsko embriologinjo Lili Bačer Kermavner in vrhovnim sodnikom Janezom Vlajem. Poleg bogatih profesionalnih karier nizajo uspehe tudi na umetniškem področju: v gledališču, glasbi in likovni umetnosti. Ob koncu oddaje vas vabimo še na sprehod po slovenskih Benetkah, Kostanjevici na Krki. Tja smo se odpravili z umetnico, kiparko, dolgoletno profesorico in prejemnico številnih stanovskih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada, go. Dragico Čadež.
Neveljaven email naslov
