Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je okoli 200.000 ljudi z okvaro sluha. Približno tretjina jih že uporablja slušni aparat, druga tretjina ga bo kmalu začela uporabljati, zad-nja tretjina pa si naglušnosti noče priznati. Naša življenjska doba se podaljšuje, s tem pa se povečuje verjetnost, da bomo morali tudi sami sprejeti neko stopnjo izgube sluha. Čeprav je naglušnost navzven nevidna, so njene posledice zelo opazne. Naglušnost oteži sporazumevanje z okolico, kar lahko vodi v družbeno osamitev, tesnobo in celo depresijo. A ni treba, da je tako, rešitve obstajajo. O njih in izzivih naglušnih oseb se bomo v studiu pogovarjali z Borisom Horvatom, predsednikom Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko – Auris, ki si že vrsto let prizadeva za pravice oseb z okvaro sluha. Tudi sam ima že od otroštva težave s sluhom, življenje pa se mu je obrnilo na bolje šele, ko je v odraslih letih začel uporabljati slušni aparat. O prednostih in načinu delovanja slušnega aparata bo v oddaji spregovoril tudi slušni akustik, oddajo pa bomo zaokrožili s predstavitvijo portala Dostopno.si, s katerim se na TV Slovenija trudijo, da bi bile vsebine dostopne tudi gledalcem z okvaro sluha.
Alkohol pijemo ob vseh večjih življenjskih dogodkih, pijemo ga za sprostitev, premagovanje stresa, razvedrilo ali zaradi dolgčasa. Razlogi za pitje se vedno najdejo. Kaj pa razlogi za to, da kozarce odložimo? V oddaji Ah, ta leta! danes o pretiranem in tveganem pitju alkohola, o posledicah, ki jih ima to na posameznika in družbo, ter o tem, kako se izviti iz primeža odvisnosti. Svoje znanje in izkušnje bo z nami delila zdravnica, specialistka psihiatrije, ki se je izpopolnjevala na področju zdravljenja odvisnosti, dr. Zdenka Čebašek Travnik. Svojo zgodbo o prehojeni poti iz omame alkohola nam bo zaupal Mijo Levačič. V oddaji pa bomo prisluhnili tudi članom ene od 30 skupin društva Al-anon, ki se srečujejo po vsej Sloveniji in v katerih lahko svojci alkoholikov poiščejo podporo. V Sloveniji pa že več kot 30 let obstaja tudi skupnost anonimnih alkoholikov; kot v oddaji razkrivajo nekateri člani društva Anonimnih alkoholikov, je bistvo njihove skupnosti medsebojna podpora pri vztrajanju v treznosti.
Zmagovalna miselnost, vztrajnost, a tudi igrivost in svojeglavost – to je le nekaj lastnosti, ki krasijo legendo slovenske košarke, Iva Daneua. Bil je nepogrešljiv član jugoslovanske košarkarske reprezentance, s katero je leta 1968 postal olimpijski podprvak, ob koncu sezone leta 1970 pa še svetovni prvak. V dresu ljubljanske Olimpije je osvojil kar šest naslovov državnega prvaka. Imel je izredne motorične sposobnosti in sposobnost zadeti koš, kar je še posebej neverjetno glede na dejstvo, da je na eno oko že od rojstva skoraj slep. Vse to Iva Daneua uvršča med največje, med legende slovenske košarke in slovenskega športa sploh. V pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pa Iva spoznamo predvsem kot srčnega, skromnega, ljubečega, včasih tudi trmastega in tekmovalnega, predvsem pa ponosnega človeka, gospoda z veliko začetnico. Da košarka človeku zleze pod kožo, dokazujejo tudi člani in članice veteranske košarkarske ekipe, ki smo jih obiskali na enem od njihovih rednih tedenskih treningov. Med njimi so številna znana imena slovenske košarke, kot sta Slavko Kotnik in Anton Vidmar, oče Gašperja Vidmarja, ki dosegajo izjemne rezultate na evropskih in svetovnih prvenstvih veteranske košarke. Priznavajo pa, da igra pod košem v njihovih letih le ni več tako hitra in eksplozivna, kot je bila v njihovih najboljših igralskih letih.
Kako vitalni in mladostni bomo še dolgo v starost, je odvisno tudi od tega, kaj in kako jemo. S pravo prehrano namreč podpiramo pravilno delovanje telesa in krepimo imunski sistem. Na drugi strani pa je nezdravo prehranjevanje lahko dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni, utrujenost, nespečnost in slabo počutje. V studiu zato gostimo svetovalko za zdravo in uravnoteženo prehrano Marijo Merljak, ki bo svetovala, kako se lahko po prazničnih dneh, ko smo se težko izognili dobrotam z obloženih miz, vrnemo na pravo pot. O pomenu zdrave prehrane ob srčno-žilnih težavah bo spregovoril tudi zdravnik in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, primarij Matija Cevc, svoje prehranjevalne navade pa nam bo zaupal tudi Roman Habitch, ki poudarja, da je zanj v tem tretjem življenjskem obdobju poleg zdrave in redne prehrane z veliko svežega sadja in zelenjave pomembna tudi redna telesna aktivnost.
Novo leto je prelomnica, ki jo mnogi vidimo kot priložnost za nov začetek. Zato sami pri sebi radi naredimo kopico zaobljub, kaj vse bomo od 1. januarja počeli drugače: živeli bolje, se znebili nezdravih razvad in izboljšali medosebne odnose. A statistika kaže, da bo velika večina teh obljub ostala neizpolnjena. Spremembe v življenju pač niso tako preproste, kot je sprememba številke na koledarju. Zakaj se vedno znova zaobljubljamo in zakaj besedo večkrat hitro prelomimo, se bomo pogovarjali s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom. Kaj pomeni biti srečen? Kako spremeniti del našega življenja na bolje? Kdaj smo zadovoljni? Kakšne zaobljube bi morali narediti? Zakaj naj bodo naše želje in cilji čim bolj konkretni, oprijemljivi in po možnosti merljivi? Od kod črpati motivacijo, da ne klonimo tik pred uresničitvijo želje? Dr. Musek Lešnik je prepričan, da se novoletne želje in cilji, pri katerih smo iskreni, v katerih se prepoznamo in jim korak za korakom sledimo, lahko izpolnijo, a šele, kadar ne vidimo zgolj cilja, ampak uživamo tudi na poti do njegove uresničitve
Naklonjenost, prijateljstvo, spoštovanje, zahvala in tudi ljubezen – vse to je lahko zavito v paket, ki mu rečemo darilo. O tem, kako lepo je, ko te kdo razveseli z darilom, in kako lepo je, ko si ti tisti, ki ga podari, bo v oddaji spregovorila Savina Goličnik, pobudnica in srce neprofitnega prostovoljnega projekta Božiček za en dan, v katerega so se letos vključile tudi ustvarjalke oddaje Ah, ta leta! Pri pripravljanju daril za neznano starejšo osebo so iskreno uživale in ob tem razmišljale o pomenu obdarovanja. Obiskali smo tudi patra Karla Gržana, ki je prepričan, da smo ljudje s svojo srčnostjo drug drugemu najdragocenejše darilo in da so najlepša darila vsem dosegljiva – če smo le pozorni na drobne stvari, ki nas polnijo z radostjo. Čarobnost božičnega časa se svojim stanovalcem trudijo pričarati tudi v domovih za starejše. Sandra Pavše, socialna delavka slovenjgraške enote Koroškega doma starostnikov, med drugim poudarja, da svojim stanovalcem lahko poleg božičnega vzdušja, ki jim ga pričarajo z lučkami na smrečici in prazničnimi dogodki, podarijo tudi drugačna darila: sebe, svoj čas, ki ga preživijo z nekom, objem, ki ga namenijo nekomu, ko začutijo, da ga potrebuje; darilo je poslušanje nekoga, ki si želi nekaj deliti s tabo, darilo je nasmeh, ko se srečaš in pozdraviš. Vse to so darila, ki nas spremljajo vsak dan.
Upokojitev je ena največjih prelomnic v človekovem življenju. Toda to ni enkraten dogodek, je proces, ki prinaša nove radosti, pa tudi nove skrbi. Za nekatere pomeni izpolnitev sanj, za druge hudo stisko. Dejansko pa se je marsikdo veseli, a so izkušnje upokojenih pogosto povsem drugačne od pričakovanj, zato po tistih prvih mesecih popolne svobode velikokrat sledi razočaranje in praznina. Po upokojitvi praktično prvič v življenju nimamo urnikov, ki so postavljeni od zunaj. Čas si moramo zapolniti sami. Zemljevida za pot po upokojitvi nimamo. Narisati si ga mora vsak sam. Kako si zapolnijo čas nam bodo v oddaji predstavili Vanda iz Ljubljane, Srečko iz Pivke in aktivni upokojenci iz Celja in okolice. Čas po upokojitvi je treba videti kot priložnost za iskanje novega smisla in novih strasti, poudarja gost v studiu dr. Jože Ramovš z Inštituta za gerontologijo dr. Antona Trstenjaka in nas nagovarja:« Sprejmite staranje in slavite svoja leta, saj lahko s svojimi aktivnostmi še bistveno prispevate v družbi«. Aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju nas ohranjajo dejavne, povezane s skupnostjo, dajejo nam občutek pripadnost in vrednosti.
Dobra petina prebivalcev Slovenije je starejših od 64 let. Med njimi je žal preveč takih, ki so socialno izključeni, ne samo zaradi svoje starosti, ampak tudi zaradi revščine. Osnovna ekonomska in materialna varnost je bistvena za kakovostno življenje v starosti, za dostojanstvo pa je nujna tudi enakopravna in humana obravnava starejših. Povprečna pokojnina v Sloveniji le malo presega prag tveganja revščine, več kot 50 odstotkov upokojencev pa dobiva mesečno pokojnino, bistveno nižjo od tega. Na prvem mestu takrat niti ni dostojno življenje, ampak preživetje. Kje so tveganja za revščino največja, kdo ji je najbolj izpostavljen? Starejšim je namenjenih kar nekaj oblik pomoči, a kako so te pomoči dostopne, kako dobro jih starejši sploh poznajo? V oddaji bo izkušnje o tem, kako preživeti z eno skromno pokojnino in kakšni so njuni strahovi, delil starejši par z Raven na Koroškem, o pravici do dostojne starosti pa se bomo pogovarjali z Biserko Marolt Meden iz Združenja za dostojno starost Srebrna nit.
Obstaja nekaj, kar lahko izboljša naš spomin, domišljijo in ustvarjalnost, obstaja nekaj, s čimer lahko potujemo v nam neznane svetove, spoznavamo nove kulture in nove ljudi, obstaja nekaj, kar nas bo obogatilo in morda celo spremenilo. In kar je najlepše, dosegljivo je tako rekoč vsem. Govorimo o branju, natančneje, o branju literature. O pomenu branja in vplivu knjig na naše življenje se bomo pogovarjali s pesnikom, pisateljem, esejistom, filozofom, antropologom in strastnim zagovornikom bralnih klubov, dr. Iztokom Osojnikom. Eden od načinov, kako pritegniti ljudi k branju, so tudi bralni klubi. V Mestni knjižnici Grosuplje smo obiskali bralni klub, ki nepretrgoma deluje že 11. leto. O užitku ob branju knjig bo spregovorilo tudi nekaj starejših bralcev, ki so vključeni v Bralno značko za odrasle, oddajo pa bomo zaokrožili v Vodnikovi hiši literature, kjer že šesto leto zapored poteka glasno branje za starejše. Skupino, ki se srečuje dvakrat na mesec, vodi Lada Zei.
Demenca ni naravni del staranja, zato ni vsak, ki z leti postaja pozabljiv in malo počasnejši, tudi oseba z demenco. Pa vendar: po podatkih živi v Sloveniji okoli 43 tisoč oseb z demenco, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 50 milijonov. Zdravila zanjo ni. Zato v oddaji gostimo mag. Jožeta Škrlja, ki o demenci in predvsem o ravnanju z osebami z demenco izobražuje strokovno in splošno javnost, pa tudi svojce, ki v skrbi za svoje drage velikokrat izgorijo. Svojci mu pogosto razlagajo o bolečini, ki jo občutijo, ko jih njihovi bližnji ne prepoznajo več in ne zmorejo opravljati osnovnih življenjskih opravil, spremeni se tudi njihovo vedenje. Jože Škrlj poudarja, da je pri tem pomembno, da tega ne jemljemo osebno, da z osebo z demenco nismo v nenehnem boju in ji ne dokazujemo vseskozi svojega prav, saj jo s tem spravljamo v še večjo stisko. Zavedati se moramo, da ravnanja in besede oseb z demenco vodi njihovo stanje. Vodijo jih čustva, ne razum. In kar je še pomembno, živijo v svojem svetu, v katerega bomo morali vstopiti mi, saj oni v našega niso več sposobni vstopiti. V oddaji bomo pokukali tudi v vsakdan Alenke Veber in njene mame Frančiške. Alenka je morala zaradi mamine demence popolnoma prilagoditi svoje življenje, saj mame kmalu ni mogla več pustiti same. Preden se pri človeku pokažejo prvi znaki demence, lahko mine od 10 do 20 let, zato bomo predstavili tudi pomen presejalnih testov za demenco.
Odnosi z babicami in dedki so lahko lepi ali zapleteni, v našem življenju pa pogosto pustijo močan pečat. Ljubeči, potrpežljivi, zabavni, polni zgodb, pa tudi strogi, jezni, odsotni – vse to so lahko stari starši. Večina starih staršev ljubi svoje vnuke in z veseljem pomaga staršem pri vzgoji. Za marsikoga so zato najlepši spomini na otroštvo povezani prav z babicami in dedki. Lepih zgodb in spominov je nešteto, mi bomo spoznali tisto, ki jo pišeta pevka Sara Briški Cirman, znana tudi pod umetniškim imenom Raiven, in njena babica Nevenka Jeršin. O dragocenem in izpopolnjujočem odnosu, ki ga razvijata že od nekdaj, bosta spregovorili tudi Anja Marincelj in njena babica Magda Juvan, na sprehod po Dragomerju in Ljubljani pa se je Nina Cijan tokrat odpravila s prvo damo slovenskega interneta dr. Borko Jerman Blažič, prejemnico več nagrad, med drugim tudi Zoisove in Puhove. Leta 2017 jo je predsednik države Borut Pahor nagradil tudi z medaljo za zasluge za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev.
Izguba smisla, veselja, zanimanja, volje, upanja, v skrajni točki tudi življenja. Depresija je močno razširjena, a slabo razumljena duševna motnja. Zanjo naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel kar vsak šesti med nami, ne glede na starost in spol. Ko ljudje pomislimo na Deso Muck, pisateljico, scenaristko, igralko in sploh vsestransko umetnico, depresija in žalost zagotovo nista prvi asociaciji. Njeno delo je bilo nasmejati ljudi in to ji je odlično uspevalo, čeprav je v sebi nosila žalost. Z nami bo delila izkušnje svojega spoprijemanja z depresijo, ki je njena največja mučiteljica, obenem pa tudi velika življenjska učiteljica. Z epizodami depresije se spopada že od otroštva. Ničkolikokrat je že padla v globoka brezna, a se je vedno tudi izkopala iz njih. Da ima depresija več obrazov, priča tudi zgodba 65-letnega Cvetka Tovornika, ki se z boleznijo spopada že več kot 25 let. S strokovno psihiatrično pomočjo in različnimi terapijami se je naučil s svojimi težavami uspešno spopadati. Tudi za Matejo Mlakar so bili v njenem boju z depresijo zmagovalna kombinacija antidepresivi, psihoterapija in skupina za samopomoč.
Neveljaven email naslov
