Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski znakovni jezik bo končno dobil svoje mesto v šolskem sistemu. V noveli Zakona o osnovnih šolah, ki je bila sprejeta v začetku letošnjega leta, so zapisane tudi pravice gluhih in naglušnih otrok. Učenje slovenskega znakovnega jezika je po novem umeščeno v program osnovnošolskega izobraževanja. Novela zakona pa prinaša tudi druge novosti, med drugim uvedbo prvega tujega jezika v prvi razred, prenovo razširjenega programa, spremembe na področju izobraževanja na domu in nacionalnega preverjanja znanja. Več o uvajanju in prenovi šolskega sistema boste izvedeli v tokratni oddaji.
Na petem svetovnem prvenstvu gluhih v atletiki, ki je bilo julija na Tajvanu, sta slovenska atleta Iris Breganski in Tadej Enci kljub izrednim vremenskim razmeram dosegla izjemne uspehe. Iris je osvojila srebro v sedmeroboju, Tadej pa je postavil osebni rekord v teku na 400 metrov. V oddaji bomo spoznali tudi mlada talenta: mladinskega prvaka v hitropoteznem šahu Bruna Glasa in košarkarja Maksa Podgorška, ki pišeta novo zgodbo za gluhe športnike. Ne zamudite pregleda največjih dosežkov slovenskih gluhih športnikov v letošnjem letu.
Gluhoslepota pomeni hkratno okvaro vida in sluha, zato gluhoslepe osebe potrebujejo posebne prilagoditve v vsakdanjem življenju, tudi za sporazumevanje. Zadnji teden junija je po vsem svetu teden Helen Keller, gluhoslepe ameriške pisateljice in borke za pravice gluhoslepih. Zato smo v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini pod drobnogled vzeli predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ki ga je pripravilo in v javno obravnavo vložilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na predlog je prispelo 24 pripomb iz različnih organizacij, ki opozarjajo na neusklajenost z zakonom o osebni asistenci, neustrezen kriterij ugotavljanja gluhoslepote in tudi diskriminatornost.
25 let in 25 predstav gledališke skupine Tihe stopinje. Ob tem častitljivem jubileju so se gluhi in naglušni igralci s predstavo Čarovniški proces v začetku junija tako že 25. priklonili navdušenemu občinstvu. Več o predstavi Čarovniški proces in dogajanju v zaodrju ob 25-letnici delovanja skupine Tihe stopinje boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Janez Juvanovič je upokojeni elektroinženir, ki ima že nekaj časa težave s sluhom. Zaradi ponovnega poslabšanja se je obrnil na svojo zdravnico in uvrstila ga je na seznam upravičencev do slušnega aparata. Vendar ga je skrbelo, da slušni aparat škoduje zdravim dlačicam in s tem sluhu. Podobna vprašanja in negotovosti se porajajo veliki večini uporabnikov slušnih aparatov. Slušni akustiki so lahko prvi, ki nam pomagajo najti odgovore na vprašanja. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je pred dvema letoma podala pobudo za razvoj poklicnega standarda – NPK Akustik za slušne aparate. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Nogometna tekma februarja letos med Mariborom in Muro se je žal spremenila v moro, ko je z navijaških tribun priletelo pirotehnično sredstvo, ki bi bilo lahko usodno za mladega napadalca NK Mura Nika Kasala in njegove soigralce. Poškodba, ki jo je utrpel Niko Kasalo, ni bila običajna, kakršno bi pričakovali na nogometnem igrišču. Nekaj časa je namreč zaradi glasnega poka ostal brez sluha. Prav zaradi vse večje izpostavljenosti hrupu, tako na odprtem kot v zaprtih prostorih, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije organizirala okroglo mizo z naslovom Izzivi hrupa in glasnosti. O posledicah uporabe glasnih pirotehničnih sredstvih ter izzivih hrupa in glasnosti v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini boste spoznali slovenskega gluhega kemika, ki je študiral na znameniti univerzi Gallaudet v Washingtonu v Združenih državah Amerike, in gluho Američanko z gluhim psom. Karlie Waldrip je po rodu iz Teksasa, kjer je tudi diplomirala. Danes kot potujoča učiteljica z gluhim psom Rhettom poučuje gluhe in naglušne, slišeče pa ozavešča o gluhoti, tudi o gluhoti psov. Več boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Na presečišču dveh ranljivih skupin – gluhih, naglušnih in LGBT-oseb – smo spoznali naglušnega Naia Štagarja, mladega transaktivista, ki je letos pod okriljem zavoda TransAkcija organiziral okroglo mizo o sluhu. Pravi, da je znakovni jezik za nekatere ljudi, ki so obenem del LGBT-skupnosti, osvobajajoč. Med osebami z oviranostmi so tudi LGBT-osebe, čeprav se zaradi strahu pred izključitvijo iz primarne skupnosti le redko javno razkrivajo.
Nikolaj je že 22 let ponosen lastnik vozniškega dovoljenja. Ekipa oddaje Prisluhnimo tišini ga je spremljala pri treningu varne vožnje na Vranskem, kjer je želel obnoviti svoje znanje. Kako gluhe osebe opravijo vozniški izpit? Kako ga naredijo gibalno ovirane osebe? Kakšne omejitve veljajo zanje in ali so lahko poklicni vozniki tovornjakov in avtobusov? Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. maja ob 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija. Vabljeni k ogledu.
Konec aprila je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v Ljubljani pripravila mednarodno konferenco Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha, ki je združila tako domače kot tuje strokovnjake s tega področja. Med drugim so predstavili prve raziskave o duševnem zdravju oseb z izgubo sluha, več pa izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Ob nedavnem prazniku dela, prvem maju, smo obiskali gluhe delavce, ki kljub oviram zaradi svoje invalidnosti s predanostjo, vztrajnostjo in strokovnostjo dokazujejo, da so nepogrešljiv del delovne sile. Bojan Mežnar je gluhi pripravljavec proizvodnje v podjetju IP Skaza, ki je prav lani prejel laskavi naziv Skazina zvezda. Jelena Bolšedonova je prva gluha dostavljavka pri Woltu, Urška Mermolja pa po uspešno končani fakulteti skrbi za računovodske storitve v prenovljenem letovišču Floramare Resort zdravja.
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov
