Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zmaga slovenskega filma »62.a – Od prepovedi do ustave« v državi, kjer je doma filmska industrija Bollywood, ki na leto ustvari več filmov kot Hollywood in evropska filmska industrija skupaj, je vredna ponosa. V Čenaju v Indiji je namreč na festivalu India Deaf Expo zmagala gluha in naglušna skupnost Slovenije s filmom, ki govori skorajda o »jezikovnem genocidu« in razkriva pot znakovnega jezika v izobraževanju.
Pogovarjali smo se z gluhimi delavci, njihovimi slišečimi sodelavci in nadrejenimi. Vsi so z delom gluhih zaposlenih zelo zadovoljni, saj so kljub svoji invalidnosti odlični in spretni delavci.
Kaj imajo skupnega nekdanji predsednik države Borut Pahor, radijski voditelj Sašo Hribar in glasbenik Blaž Gracar? Odgovor je tinitus. Ne veste, kaj je to? Bučni koncerti, preglasno poslušanje glasbe, delo v hrupnem okolju, strel pištole, pok petarde ali eksplozije – vse to so vzroki, ki nas lahko pripeljejo do tinitusa, nadležnega piskanja ali šumenja v glavi. Tretjega marca zaznamujemo mednarodni dan sluha. Letošnja tema je nega ušes in sluha, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je nosilka projekta Skrb zase ob tinitusu in bo skupaj z inštitutom Neocortex izvajala dolgo pričakovane vedenjsko-kognitivne terapije. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
25. februarja obeležujemo mednarodni dan polževega vsadka, s pomočjo katerega gluhi lahko slišijo. Prva operacija polževega vsadka se je v Sloveniji zgodila pred 26 leti. Do danes je bilo operiranih več kot 500 oseb z izgubo sluha.
Kdo ne pozna Ljubice Podboršek? Ljubica je najstarejša in prva tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki je svoje življenje posvetila razvoju slovenskega znakovnega jezika. Biti tolmač slovenskega znakovnega jezika ni delo, je zelo pomembno poslanstvo. Tolmači so namreč nepogrešljiv most med gluhim in slišečim svetom.
Sodobna ljubezen se začne na spletu, ko zaljubljenci namesto prvega pogleda in usodne Amorjeve puščice na zaslonu svoje naprave podrsajo desno ali potrdijo mamljivo prošnjo za prijateljstvo. Pozitivnih izkušenj je veliko, čedalje več pa tudi pasti in zlomljenih src. Nekateri so za spletno ljubezen pripravljeni plačevati z razdalje, drugi potencialna ujemanja spremenijo v samopromocijo,tretjim pa uspe nova poznanstva nadaljevati v živo.
Marko Lukan iz Stražišča pri Kranju in Matic Nosan iz Ljubljane imata veliko skupnega. Oba sta končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Lukan je pridobil naziv akademski slikar, Nosan pa diplomirani konservator-restavrator. V srednješolskih in študentskih časih sta se kot osebi z izgubo sluha srečevala s številnimi izzivi, saj sta oba obiskovala tudi srednjo šolo za slišeče. Danes sta zaposlena kot samostojna podjetnika in si služita kruh kot restavratorja. Obema je med šolanjem stala ob strani družina. Več v oddaji Prisluhnimo tišini 4. 2. ob 15.25.
Gluhost je gensko izjemno raznovrstna, saj je z izgubo sluha povezanih več kot 200 do zdaj raziskanih genov. V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 28. 1. ob 15.30 h na prvem programu Televizije Slovenija, smo se pogovarjali s strokovnjaki in specialisti s področja genskih raziskav ter z družinama Klofač iz Češke in Weer iz Madžarske, ki imajo dedno gluhost.
V oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 21. 1. ob 15.00 na prvem sporedu TV Slovenija, boste lahko videli navdihujoči življenjski zgodbi dveh gluhoslepih oseb. Kajti tudi med nami živijo izjemne gluhoslepe osebe, ki nas s svojimi dosežki navdihujejo – umetnik Jože Tekavčič in doktorska študentka Metka Knez. Vabljeni k ogledu.
Na neenakopraven položaj gluhe in naglušne skupnosti so znova opozorili v Društvu gluhih in naglušnih Podravja in Maribora, kjer so tudi oblikovali predloge za izboljšanje življenjskih razmer gluhih in naglušnih oseb. Kako težko je včasih gluhim osebam, nam je zaupal Anton Nahtigal, ki je imel pred leti slabe izkušnje pri zdravstvenih pregledih, saj zdravnica ni dovolila navzočnosti tolmačev pri obravnavi. Prav tako imajo velike težave z gluhimi begunci v nastanitvenem centru v Logatcu, kjer od začetka vojne v Ukrajini prebivata gluhi begunki, ki sta v obravnavi brez tolmačev, saj teh v Sloveniji za ukrajinski znakovni jezik ni. Več o problematiki gluhih si oglejte v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 14. 1., predvidoma ob 15. uri na prvem sporedu TV Slovenija.
Gluha devetošolka Klara Pavšič je ena izmed tistih, ki dobro ve, da pot do znanja ni za vse enaka. Učenci s posebnimi potrebami se morajo na tej poti veliko bolj truditi in dokazovati. Premagovati morajo številne ovire, ki se jih njihovi sovrstniki niti ne zavedajo. Redne osnovne in srednje šole so namreč kljub drugačnim zakonskim določilom še vedno polne grajenih in komunikacijskih ovir. Tudi pri gluhi Klari, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Cerkno, je bila država v teh devetih letih mnogokrat gluha za njene potrebe.
Ob božiču, družinskem prazniku, smo se spomnili malega Urbana z redko in hudo nevrološko razvojno motnjo, sindromom CTNNB1, in njegove mame, neverjetne borke. Špela Miroševič se je namreč sama podala na pot raziskovanja bolezni in gena. V želji, da bi za zdravljenje razvili gensko terapijo za ta sindrom, je združila domače in tuje strokovnjake. Kajti farmacevtska podjetja za to bolezen nimajo posluha, saj jo ima le 400 otrok na svetu. Toda Špela Miroševič se ne vda in upa, da bo zdravilo kmalu na voljo njenemu Urbanu in vsem otrokom po svetu, ki imajo to redko gensko okvaro. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini 24. decembra ob 14.40 uri na prvem sporedu.
Neveljaven email naslov
