Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
20. stoletje so v Sloveniji zaznamovale številne tovarne, ki so na eni strani dajale kruh tisočem delavcev, na drugi strani pa investirale v okolje, gradile ceste in stanovanja. Ljudje so se poistovetili s tovarnami, ki so jim bile bistveno več kot navadna služba. Vsak dosežek, pa naj je šlo za izvoz v daljne dežele, inovacijo ali prihranek pri stroških, so delavci doživljali kot oseben uspeh. In njihove tovarne so znale narediti praktično vse, od tovornjakov in računalnikov do športnih oblačil in spodnjega perila. Potem so se časi spremenili, proizvodnja se je selila k cenejši delovni sili, razpadle so države, ki so bile glavni trgi, prišle so vojne, spremembe političnih sistemov in človeških vrednot in tovarne so začele zapirati vrata. Seznam tovarn, ki so bile nekoč vir življenja številnim krajem, danes pa jih ni več, je dolg, zelo dolg. Posneli smo zgodbe samo nekaterih od njih: TAM, Metalna, TVT Boris Kidrič, Mura, Tovarna sladkorja Ormož, Toper, Prevent, Rog, Iskra Delta, Iskra Mikroelektronika, Tobačna Ljubljana, IUV, Tomos. Kje so ljudje, ki so živeli s temi tovarnami, kaj je danes na lokacijah nekdanjih gigantov, kaj je z znanjem, ki je desetletja dajalo kruh celim dolinam? Ker danes tudi v razvitem zahodnem svetu ugotavljajo, da potrebujejo proizvodnjo, delovna mesta, je seveda na mestu vprašanje, ali bomo še kdaj tudi pri nas imeli tovarne? Film je nastal v Informativnem programu TV Slovenija. Scenarist in režiser je Zvezdan Martič, snemalec Marko Hutter, montažer Matjaž Jankovič, odgovorna urednica Jadranka Rebernik.
Leto 1988. V Sloveniji je vedno več družbenih gibanj in posameznikov, nezadovoljnih s političnimi in socialnimi razmerami v Jugoslaviji. Komunistični sistem po Evropi se je začel rušiti, vprašanje časa je bilo, kdaj se bo to pričelo dogajati še v Jugoslaviji. Slovenija je bila znanilka pomladi. Proces proti četverici leta 1988 je bil zagotovo sprožilec političnih sprememb. Aretacija, sojenje na vojaškem sodišču in obsodba Janše, Zavrla, Borštnerja in Tasiča so v Sloveniji povzročili buren odziv javnosti. Dogodki so sledili zelo hitro. Majniška deklaracija, sprava v Kočevskem rogu, vrnitev miličnikov s Kosova v začetku leta 1990, so bila prva dejanja nepokorščine zveznim organom; prve večstrankarske volitve po 52 letih in zmaga Demosa pa sta med najpomembnejšimi dogodki tega obdobja. Mnogi akterji tistega obdobja so politično aktivni še danes, dogodki v tistem času pa pomembno vplivajo tudi na današnje politične zaplete in afere..
8. aprila 1990 smo Slovenke in Slovenci po 63 letih spet svobodno in demokratično volili. Od takrat mineva 25 let. Velika večina ljudi je danes z delovanjem parlamentarne demokracije nezadovoljnih, nekoč tako težko pričakovane politične stranke pa so na dnu lestvice zaupanja vrednih institucij. Dokumentarna oddaja Rosvite Pesek z naslovom Vrnitev demokracije, na predvečer 25-letnice volitev.
Agrokor, edini resni kupec po izbiri slovenskih državnih bank, je po večletnem kupovanju vendarle kupil Mercator. In to po kar dvakrat nižji ceni, kot je kupoval prvič. Tudi to ceno je, potem, ko je lani poleti že podpisal pogodbo, znižal še za tretjino. Z nakupom Agrokor rešuje svoje dolgove. Slovenska politika pa se v prodajo največjega slovenskega trgovca, na katerega je usodno vezanih sto tisoč delovnih mest domače prehranske industrije, ne vtika in molči. Domačim dobaviteljem ostaja le upanje, da bodo zadnji, ki jih bo hrvaški tajkun Todorić vrgel z Mercatorjevih polic. O Todorićevi večletni strategiji prevzema Mercatorja, v Dosjeju – Operacija mercator, ki bo na sporedu 13.5. na prvem programu TV Slovenija . Avtorica Mojca Šetinc Pašek
Kot drugje po Evropi se tudi v Sloveniji krepi militantna skrajna desnica, ki prerašča v odkriti neonacizem. Mimo zanimanja javnosti in državnih institucij se tudi v naši državi širijo skrajno desničarska gibanja, ki izvajajo nasilje in propagirajo sovraštvo. Koliko jih je? Kako so organizirana in kako pridobivajo nove člane? Kako se povezujejo s tujino? Poglejte si v tokratnem Dosjeju.
Domovino zapušča čedalje več Slovencev. Največ v zgodovini naše države jih je odšlo lani in letos najbrž ne bo nič drugače. Odhajajo predvsem izobraženi mladi, ki so nad domovino obupali. Kot pravijo, so jih v tujino pregnali brezposelnost, pogodbe za določen čas, nezmožnost napredovanja in životarjenje. Sloveniji zato grozi, da bo za vedno izgubila na tisoče državljanov, v katere je veliko vložila, zdaj pa zanje prihodnosti doma ni. Kaj je narobe z državo, da jo zapuščajo najboljši kadri - zdravniki, fiziki, biotehnologi, ekonomisti, politologi, komunikologi, jezikoslovci? To vam bodo povedali sami. Kakšna bo prihodnost Slovenije, če se ne vrnejo? Zanimivosti: - lani je Slovenijo zapustilo več kot osem tisoč državljanov, največ v zgodovini samostojne države - vsako leto je več brezposelnih doktorjev znanosti, letos poleti jih je bilo že 152 - od znanstvenikov je odšlo največ fizikov, ekonomistov in kemikov - država nameni za vzgojo in izobraževanje enega doktorja znanosti povprečno 86 tisoč evrov, "investicija", ki ostane ob odhodu v tujino nepovrnjena
Poglobljeni dokumentarci, kjer se avtorji različnih družbenih, gospodarskih in zgodovinskih tematik lotevajo raziskovalno.
Poglobljeni dokumentarci, kjer se avtorji različnih družbenih, gospodarskih in zgodovinskih tematik lotevajo raziskovalno.
Poglobljeni dokumentarci, kjer se avtorji različnih družbenih, gospodarskih in zgodovinskih tematik lotevajo raziskovalno.
Poglobljeni dokumentarci, kjer se avtorji različnih družbenih, gospodarskih in zgodovinskih tematik lotevajo raziskovalno.
Poglobljeni dokumentarci, kjer se avtorji različnih družbenih, gospodarskih in zgodovinskih tematik lotevajo raziskovalno.
Neveljaven email naslov
