Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred prihajajočim praznikom dela predstavljamo sindikat Zasuk, ki je nastal pred dobrim letom dni kot odgovor na stiske samozaposlenih v kulturi. Že vrsto let obstaja sindikat kulture in narave Glosa, v katerem so združeni predvsem redno zaposleni v kulturi, naraščajoče število samozaposlenih v tem sektorju pa je pripeljalo do potrebe po združevanju na videz nezdružljivega. Nastal je sindikat za posameznike, ki ne delajo za le eno ustanovo in nimajo redne zaposlitve z vsemi ugodnostmi, ki jo ta prinaša. Svoja vrata je odprl 60. Beneški bienale, najstarejši in eden izmed največjih bienalov na svetu. Glavno razstavo letos kurira Brazilec Adriano Pedrosa, ki je prvi južnoameriški kurator v tej vlogi. Letošnja tema je Tujci povsod, na razstavi pa sodeluje 300 umetnikov z vsega sveta. V galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani smo obiskali tudi razstavo Marie Lassnig, ene najpomembnejših avstrijskih slikark 20. stoletja. Njena najbolj znana dela so oljni avtoportreti, ki temeljijo na konceptu zavedanja telesa in so vključena tudi v zbirke nekaterih najpomembnejših muzejev na svetu. Za konec pripravljamo pogovor z newyorško džezovsko pianistko Rachel Z., ki je pred kratkim v dvorani Zanon v Vidmu predstavila svoj zadnji projekt Sensual.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili projekt prenove Baragovega semenišča. Gre za nikoli dokončano Plečnikovo delo, ki je kulturni spomenik državnega pomena, tam pa danes delujejo Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledališče in Študentski domovi Ljubljana. Mestna občina Ljubljana v okviru prenove ne načrtuje zgolj dograditve stavbe, temveč tudi prenovo okolice in umestitev objekta v širši kontekst mesta. Obiskali smo razstavo slikarja in grafika Bogdana Borčića v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Razstava z naslovom Slika in prostor (Prepletene sekvence) je posvečena življenju in ustvarjanju tega slikarja in grafika, hkrati pa prikazuje dela slikarjev, s katerimi si je izmenjeval ideje. Pogovarjali smo se s kreolsko pesnico in pevko Ann O'Aro, ki skozi osebnoizpovedno glasbo na novo osmišlja malojo, tradicionalno glasbo z otokov Indijskega oceana. Skozi njo brez olepšav spregovori o težkih življenjskih preizkušnjah. Ogledali smo si še zanimivo zbirko Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, ki letos praznuje sedemdeset let. Muzej zbira, preučuje in predstavlja bogato slovensko pomorsko dediščino.
Obiskali smo 61. sejem otroške in mladinske književnosti v Bologni, na katerem je bila Slovenija častna gostja. Na odprtju sejma in velike razstave slovenske ilustracije je bila tudi naša ekipa. Tam smo se med drugim pogovarjali s številnimi založniki ter avtorji in ilustratorji. Mineva natanko 150 let, odkar je v ateljeju slovitega fotografa Nadarja v Parizu potekala prva razstava impresionistov. Dogodek, ki velja za prelomnega v zgodovini umetnosti, je bil takrat pospremljen z valom kritik in neodobravanja. Danes pa je po avtorjih, ki so tam razstavljali, poimenovana ena najbolj priljubljenih umetnostnih zvrsti. Letos poteka še ena pomembna obletnica, Italija s številnimi dogodki praznuje 700 let od smrti Marca Pola. Naša ekipa si je ogledala razstavo Svetovi Marca Pola v Doževi palači v Benetkah, ki predstavlja življenje in delo tega beneškega popotnika, ki je Evropejcem približal Daljni vzhod. Na oder mariborskega baleta se po dvajsetih letih vrača znamenita baletna predstava Grk Zorba. Zgodba, ki jo ustvarjalci opisujejo kot "lekcijo o življenju in ljubezni s kretskih brežin" se vrača v prenovljeni koreografiji legendarnega Lorce Massina.
Po lanskem frankfurtskem knjižnem sejmu bo Slovenija zdaj še častna gostja 61. sejma otroške in mladinske literature v Bologni. Predstavili se bomo z bogato tradicijo, visoko kakovostjo in pestro sodobno produkcijo slovenske ilustracije. Pred odhodom v Bologno smo se pogovarjali z direktorico Javne agencije za knjigo Katjo Stergar in članom komisije Centra ilustracije za slovensko razstavo Ivanom Mitrevskim. V Kranju poteka 54. Teden slovenske drame, osrednji nacionalni festival, posvečen domači dramatiki. Selektorica Alja Predan nam bo med drugim pojasnila, katere teme so bile najpogostejše v uprizoritvah in zakaj je snovalno gledališče v porastu, član žirije za Grumovo nagrado Rok Andres pa tudi, na katere družbene pojave se največkrat odzivajo mladi pisci in kako se slabe razmere za ustvarjanje novih tekstov odražajo v besedilih. O aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali s priznano rusko avtorico Marijo Stepanovo, ki velja za močan glas ruske intelektualne opozicije. Prejemnica številnih mednarodnih nagrad in avtorica dvanajstih pesniških zbirk ter številnih esejev je z nami delila svoj pogled na vojno v Ukrajini, cenzuro in položaj umetnika v Rusiji.
Priznani hrvaški filozof Srećko Horvat je v Cankarjevem domu odprl nov cikel pogovorov Kritični kabaret, v katerem z vodilnimi svetovnimi intelektualci, pisatelji, ekonomisti in umetniki razpravlja o izzivih sodobnega časa. Med drugim smo ga spraševali o njegovi zadnji knjigi Po apokalipsi, v kateri pojasnjuje, zakaj sta jedrska in podnebna kriza največji grožnji človeštvu, zakaj vojne postajajo nova realnost in kdo so lažni preroki sodobne družbe. Pogovarjali smo se s priznanim bolgarskim pisateljem Georgijem Gospodinovom, ki je nastopil na zaključku festivala Fabula. Predstavil nam je z Bookerjevo nagrado nagrajeni roman Časovno zaklonišče, v katerem odpira vprašanje nostalgičnega vračanja v preteklost kot načina bega pred prihodnostjo. Obiskali smo razstavo Medprostori akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča v ljubljanski mestni galeriji, kjer smo si ogledali tako njegove slike kot videodela. Kako se filmar loti slikarstva, kako slikar filma, kaj imata ta dva medija skupnega in kaj ju ločuje, je le nekaj izhodišč, o katerih smo se pogovarjali z umetnikom. Nina Šenk je uspešna skladateljica, tudi na avstrijskem in nemškem glasbenem področju. Med drugim nam je pojasnila, kaj ji pomeni prestižna skladateljska nagrada Erste Bank in kakšen je njen ustvarjalni proces.
V Muzeju novejše zgodovine Celje smo si ogledali razstavo, ki prikazuje, kako so se na Dunaju izognili stanovanjski krizi in ohranili socialno pestrost mesta. Medtem ko gredo v Sloveniji cene nepremičnin v nebo, se mestna oblast avstrijske prestolnice stanovanjske problematike loteva povsem drugače. V prispevku se bomo med drugim vprašali, ali bi takšen model stanovanjske politike lahko zaživel pri nas. V Ljubljani poteka 26. Festival dokumentarnega filma. Odprl ga je celovečerec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, ki prinaša štiri osebne zgodbe v času nacizma ukradenih slovenskih dojenčkov. Pogovarjali smo se z avtorico filma Majo Weiss, pa tudi s srbsko režiserko Milo Turajlić. Ta na festivalu predstavlja enega od dveh dokumentarcev o Stevanu Labudoviću, Titovem osebnem snemalcu, ki je od sredine petdesetih let dokumentiral vse ključne dogodke ob osamosvajanju držav tretjega sveta izpod kolonialnega jarma. Mineva natanko 120 let od rojstva Srečka Kosovela. Njegova konstruktivistična modernistična poezija z močno družbeno kritiko in evropskimi temami še danes nagovarja bralce, nič manj pa ni zanimiva za literarne zgodovinarje. V Galeriji Vžigalica pa smo obiskali zanimivo razstavo konceptualnega umetnika The Mihe Artnaka, ki se ukvarja z vprašanjem lastništva umetniških del. Sedem razstavljenih del se med seboj ne razlikuje zgolj po motivih, temveč tudi po lastništvu – nekatera lahko kupite, druga le posedujete, spet tretja pa prosto reproducirate.
Oddaja Osmi dan bo namenjena prestižnim oskarjem, ki jih bodo podelili noč prej. Pozanimali se bomo, kako je potekala 96. prireditev z voditeljem Jimmyjem Kimmelom. Gosta v studiu bosta filmska kritičarka in novinarka Mateja Valentinčič ter filmski kritik Igor Harb. Med drugim bomo komentirali zmagovalce in iskali razloge, zakaj je morebitne favorite akademija prezrla. Bo Oppenheimer režiserja Christopherja Nolana upravičil vlogo favorita za najboljši film ali pa bo za presenečenje poskrbela nekonvencionalna drama o holokavstu Interesno območje? Neizprosna bo tudi bitka za najboljšo skladbo. V oddaji bomo predstavili glasbenika, ki je prav tako povezan z oskarji – avtorja glasbe za film Amelie, Yanna Tiersena. Yann Tiersen je pred kratkim nastopil v Ljubljani.
Naše naprave nam povedo, kako dobro smo spali, koliko korakov smo naredili in kakšna je raven stresa, ki ga doživljamo. Toda ali ti podatki resnično držijo ali so zgolj manipulacija? Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti je prejšnji teden organiziral konferenco (Ne)realni podatki – realni učinki, na kateri so mednarodni gostje iskali odgovore na to, kako družbeni voditelji, oglaševalci in trgovci s poudarjanjem točno določenih podatkov usmerjajo naše vedenje in spreminjajo naš pogled na svet, kdo so tisti, ki določajo, kaj je res in kaj ne, ter kakšno vlogo bo pri tem imela umetna inteligenca. Razstava Razširjeni vid v Cukrarni združuje dela dvajsetih umetnikov in umetnic, ki obravnavajo fenomen gledanja in zaznavanja. Ta tema je namreč že od nekdaj zanimala tako znanstvenike kot laike, optični fenomeni pa so sprožali številna vprašanja tudi umetnikom. Obiskali smo tudi glasbeni festival Ment, ki je v okviru konferenčnega dela gostil številne glasbene strokovnjake. S Keesom van Weijenom smo se med drugim pogovarjali o neizogibnih spremembah v glasbeni industriji, posledicah vzpona pretočnih platform in prilagajanju založb, glasbenikov in poslušalcev na te spremembe. Ogledali smo si predstavo Moji najdražji rituali v Španskih borcih, ki je del mednarodnega programa Share. Ta je zasnovan tako, da z znanjem in ustvarjalnostjo sodelavci pomagajo ranljivejšim skupinam ljudi, sami pa pridobijo nove izkušnje in ideje.
Podkasti o glasbi, knjigah, filmih, slavnih osebnostih, osebni rasti ali težavah malih državljanov postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Spremlja jih skoraj tretjina Slovencev. Raziskali smo, kdo jih ustvarja, kje je meja med medijem in vsebinami vplivnežev, kdo z njimi služi in zakaj jih uporabljajo tudi politiki. Nestrpne, celo nasilne odzive pa je v družbi sprožila postavitev spomenika v obliki črke Ć v Parku izbrisanih v Ljubljani. Obiskali smo razstavo o nastanku spomenika ter odzivih nanj in se o njegovi simboliki pogovarjali z avtorji. Umetnostna galerija Maribor praznuje 70. obletnico ustanovitve in postavitve prve razstave v historični stavbi na Strossmayerjevi. Ob tej obletnici je ponovno na ogled stalna zbirka, ki je sicer zaradi prostorske stiske v depojih. V nemški prestolnici pa se je končal 74. mednarodni filmski festival Berlinale. V glavnem tekmovalnem programu za zlatega in srebrne medvede je bilo 20 filmov. Predstavljamo nagrajence.
V Operi v Ljubljani smo si ogledali balet María de Buenos Aires. Koreografijo za glasbo Astorja Piazzolle je prispeval Renato Zanella in na odru združil veliko ekipo ustvarjalcev, ki jih povezujejo glasba, igra, petje in ples. Obiskali smo ljubljanski koncert alžirske glasbene zvezdnice in aktivistke Souad Massi. Med drugim je spregovorila o pogumu in odločenosti, da kljub grožnjam s smrtjo v svojih pesmih širi ideje o enakopravnosti in svobodi. Tudi pogovor v studiu bo povezan z glasbo. S soustanoviteljem festivala Ment in poznavalcem sodobne popularne glasbe Andražem Kajzerjem bomo med drugim govorili o pomenu festivala Ment ter o aktualnih vprašanjih s področja glasbene industrije. Sodobne izzive na področju modnega oblikovanja pa krojijo predvsem nova tehnologija in družbene spremembe, oblačil ne opredeljuje več spol, ampak način življenja. Pogovarjali smo se z eno od naših najuspešnejših modnih oblikovalk, Natašo Čagalj. Ta v zadnjih desetletjih sodelovala s Stello McCartney, Victorio Beckham in številnimi modnimi hišami, zdaj pa je zasnovala svojo znamko Souvenir stand, ki nastaja iz recikliranih materialov.
V oddaji Osmi dan predstavljamo igrani dokumentarni film Viharnik z roba. Skozi zgodovino slovenskega alpinizma obuja zgodbo zanesenjakov, zbranih v Turistovskem klubu Skala. S filmom o Skalaših se bo odprl letošnji, tj. 18. Festival gorniškega filma, čigar dolgoletni vodja in ustanovitelj Silvo Karo nas bo obiskal v studiu. Ob aktualnem dogajanju glede nakupa stavbe na Litijski, ki naj bi jo uporabljali kot sodno stavbo, s strokovnjaki razmišljamo, zakaj sodišče ne more biti umeščeno kamorkoli in kakšna stavba bi bila zanj primerna. V preteklosti so bili namreč ustrezno izpeljani kar trije javni arhitekturni natečaji, a vendar do njihove uresničitve nikoli ni prišlo. V avstrijski operni hiši v Gradcu pa smo obiskali premiero opere Gorenjski slavček Antona Foersterja iz leta 1872. Posebnost uprizoritve je, da so jo izvedli v slovenskem jeziku.
V oddaji se bomo posvetili konceptu trajnosti, ki za nekatere pomeni edini scenarij prihodnosti, za druge pa tržno nišo. Ena vodilnih onesnaževalk na svetu je gradnja, zato smo v prispevku preverili, kako lahko arhitektura pripomore k reševanju okoljske krize, kakšne so zakonodajne ovire in zakaj med Slovenci velja stereotip, da je le zidana hiša prava hiša. Fenomena Banksy ni treba podrobneje predstavljati, a tokrat smo si kritično ogledali nepričakovano razstavo njegovih del v priložnostno urejeni galeriji na ljubljanski Čopovi ulici. Tam so reprodukcije, pa tudi originali iz zasebnih zbirk tega slavnega uličnega umetnika. Predstavljamo še tri slovenske ilustratorke, ki dosegajo izjemne uspehe tudi v tujini. Ana Maraž bo razstavljala na sejmu v Bologni, med finaliste razstave se je uvrstila tudi Marta Bartolj, tam pa se je že predstavila Maja Kastelic. Obiskali smo še pregledno razstavo Antonia Ligabua v tržaški galeriji Revoltella. Gre za slikarja, ki ga imenujejo tudi italijanski Van Gogh, v prispevku pa raziščemo, zakaj velja za enega najbolj kontroverznih italijanskih ustvarjalcev dvajsetega stoletja.
Neveljaven email naslov
