Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Osmi dan smo se pogovarjali s poznavalcem moderne in sodobne umetnosti, avtorjem številnih monografij in predavateljem Tomažem Brejcem, ki v knjigi Čas prebujenja predstavlja pregled slovenske umetnosti od leta 1880 do konca prve svetovne vojne. Predstavljamo tudi bogat opus plesalca, koreografa, pedagoga in umetniškega vodje Iztoka Kovača. Ob koncu 11. bienala slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica mu bodo izročili nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, saj je, kot so zapisali, slovenskemu sodobnemu plesu zagotovil zaščitni znak in utrdil njegovo prepoznavnost v svetovnem merilu. Ogledali smo si še največjo razstavo Johannesa Vermeerja doslej. Ta nizozemski baročni slikar je zapustil nekaj manj kot 40 del, v amsterdamskem Rijksmuseumu jih je zdaj zbranih kar 28, med drugim znamenite slike Pogled na Delft, Mlekarica in Dekle z bisernim uhanom. V studiu pa nas bo obiskala Vita Mavrič.
So politični grafiti vandalizem ali odsev družbe? V oddaji več o tem, kako grafiti vstopajo v polje angažirane umetnosti, kakšno vlogo ima anonimnost avtorjev ter kaj se trenutno dogaja na zidovih slovenskih ulic. Ob ljubljanski premieri filma M.R.I. smo se pogovarjali z romunskim režiserjem Cristianom Mungiujem, ki je bil med drugim kar trikrat nagrajen v Cannesu. Eden najpomembnejših predstavnikov novega vala romunskih režiserjev, ki so v začetku stoletja Romunijo postavili na svetovni filmski zemljevid, v zadnjem filmu raziskuje, kako se človek v kriznih časih spopada z neznanim. Spremljali smo tudi predajo zvočnega traku s skrivnimi posnetki, ki ga je Emilija Soklič podarila tretjemu programu Radia Slovenija. Ko je namreč Osvobodilna fronta leta 1941 razglasila kulturni molk, bojkot vseh kulturnih prireditev, je Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta udarno odpel še zadnji koncert. Izumitelj in tonski mojster Rudi Omota ga je skrivaj posnel, trak pa predal Emiliji Soklič. V studio prihaja Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture 2025, ki nam bo med drugim predstavil vizijo in program, s katerim si je Nova Gorica v sodelovanju z Gorico prislužila ta prestižni naziv.
Obiskali smo regionalni gledališki Festival Ruta Grupa Triglav v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki je dober primer povezovanja in sodelovanja. Že štiri leta namreč pomeni čvrsto vez med gledališči z območja nekdanje Jugoslavije. Boj za oblast, pohlep, sebičnost in sprejemanje drugačnosti, to je le nekaj tem, s katerim so se pred slovenskim občinstvom prejšnji teden predstavili gostujoči gledališki ustvarjalci. Ogledali smo si tudi predstavo Strah in beda Tretjega rajha, ki raziskuje, kako se dogajanje v nacistični Nemčiji odslikava v sedanjosti in zakaj fašistične ideje ponovno postajajo privlačne. V predstavi, ki je nastala po predlogi Bertolta Brechta in v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Kina Šiške, se sprašujejo o različnih oblikah fašizma danes. V Opatiji smo se pogovarjali z Olegom Mandićem, zadnjim otrokom, ki je bil izpuščen iz taborišča v Auschwitzu. Danes je star 90 let in je med zadnjimi še živimi pričami tega temačnega obdobja prejšnjega stoletja. Spomine je zapisal tudi v knjigi, ki je izšla nedavno. V Slovenski kinoteki pa se odvija retrospektiva Izgubljeni horizont, posvečena avdiovizualnemu opusu kiparja Marka A. Kovačiča. Soustanovitelj Gledališča Ane Monro in raziskovalec civilizacije Plastosov je v našem prostoru pionir večmedijskeganovovalovskega performansa, prežetega s kritiko in satiro, ter eden redkih umetnikov, ki obvladajo vse korake ustvarjanja, od ideje do izvedbe.
Afera »osamosvojitveni muzej« je med muzealci odprla pandorino skrinjico. Oglasili so se predstavniki Skupnosti muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, ki opozarjajo na osnovni problem, ki je pripeljal do sedanjega spora, to je, da nimamo zakona o muzejih. Predstavljamo predloge strokovnjakov za izboljšanje vloge in delovanja muzejev. Leto 2023 je Picassovo leto, ko v številnih evropskih državah odpirajo razstave, posvečene temu slikarju. Mineva namreč petdeset let od njegove smrti leta 1973. Pozanimali smo se, zakaj Picasso velja za enega najvplivnejših umetnikov dvajsetega stoletja. Ogledali smo si dokumentarni film Smučarske sanje režiserke Haidy Kancler, ki spremlja tri mlade navdušene smučarke iz afganistanske vasi na poti v Evropo, kjer se izobražujejo za učiteljice smučanja. A kulturne razlike in različna pričakovanja vseh vpletenih pripeljejo do drugačnega poteka zgodbe. Obiskali smo koncert pevke Aynur, ki velja za eno najprepoznavnejših imen turške scene. Z ikono sodobnega kurdskega melosa smo se med drugim pogovarjali o tem, kako glasba premika meje med Vzhodom in Zahodom. Pogovarjali smo se tudi z ameriškim glasbenikom Sidom Griffinom, ki je bil na vrhuncu slave s skupino The Long Ryders v osemdesetih letih, marca pa bo izšel njihov najnovejši album - September November.
Obiskali smo odprtje Evropske prestolnice kulture v Veszpremu na Madžarskem, ki je potekalo pod geslom Zasij. Velik del izredno bogate in raznovrstne celoletne kulturne ponudbe bo namenjen glasbenim festivalom, mnoge razstave in druge prireditve pa smo si že lahko ogledali. Predstavljamo, kako spletni vplivneži spreminjajo naše bralne navade ter kako založniki sodelujejo z njimi pri promociji knjig. Gostili bomo Bojana Jablanovca, umetniškega vodjo Vie Negative, ki že dvajset let išče meje uprizoritvene umetnosti. Ogledali smo si prvo obsežnejšo razstavo del sodobnih hrvaških vizualnih umetnikov in umetnic, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Bažato. 130 let pa praznuje Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, kjer smo si ogledali nekatere zbirke ter se pozanimali, kakšni so načrti za obnovo gradu in rešitve za arheološko zbirko.
Izbor Prešernovih nagrajencev tradicionalno spremljajo tudi nezadovoljstvo in kritike, a v 76-letni zgodovini podeljevanja državnih nagrad za umetnost se je ob koncu lanskega leta prvič zgodil pravi šok. Ob razkritju podrobnosti domnevnih fizičnih in psihičnih zlorab patra Marka Ivana Rupnika, Prešernovega nagrajenca leta 2000, je še enkrat vredno poudariti, da sta poštenje in strokovnost nujno vodilo odločevalcev. Naš gost bo Rok Bozovičar, selektor 53. Tedna slovenske drame, ki bo komentiral letošnji izbor predstav tako v tekmovalnem kot v spremljevalnem programu. Predstavljamo dokumentarno filmsko zgodbo o starem zapuščenem klavirju v studiu 1 Radia Slovenija, ki jo je režiser Miha Vipotnik upodobil v filmu Pošvedrani klavir. Ob izidu monografije Iztrgano podobi, ki prvič celostno popisuje in ovrednoti pomorsko in umetniško zbirko Splošne plovbe, smo si ogledali več kot sto likovnih del iz te pomembne zbirke. Predstavljamo še, kako številni dokumentarni filmi skušajo popraviti popačeno javno podobo zvezdnice Whitney Houston.
V oddaji Osmi dan smo si ogledali premiero baleta Giselle, ki je nastal v koprodukciji Cankarjevega doma in SNG Opera in balet Ljubljana. Koreografijo na glasbo francoskega avtorja Adolpha Adama je ustvaril direktor baleta Pariške opere José Carlos Martínez, ki je klasični predstavi dodal sodobno noto. Preverili smo, kako zasnovati prostor po meri bolnikov in zdravstvenih delavcev na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V urbanističnem studiu Prostorož so namreč preučili uporabniške izkušnje, prejete pobude pa strnili v predloge za bolj smiselno ureditev prostora. Naša gostja bo Ines Kežman iz Zavoda Motovila, ki skrbi za črpanje sredstev iz programa Ustvarjalna Evropa, namenjena kulturnim delavcem. V pogovoru bo predstavila nekatere uspešne projekte. Ogledali smo si še podelitev zlatih globusov ter se pogovarjali z glasbenim tandemom Swing Out Sister, ki je prepričal tako ljubitelje soul popa kot tudi jazza.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili vsestransko glasbenico, mojstrico grlenega petja in raziskovalko ljudske dediščine Zvezdano Novaković. S svojo pevsko skupino predstavlja nov album Čaralice, na katerem je mogoče prisluhniti ritualnim hvalnicam naravi ali čarnim besedam za zdravje telesa in duha. Decembra lani je minilo 100 let od rojstva Karla Destovnika - Kajuha, zato bomo letos praznovali Kajuhovo leto. Obiskali smo temu narodnemu heroju posvečeno razstavo v NUK-u , kjer hranijo dragoceno zapuščino socialno angažiranega pesnika in partizana. V Mestni galeriji Piran smo se na razstavi Voda in zemlja srečali z Marjetico Potrč, svetovno znano umetnico, ki je bila že pred leti uvrščena med deset najvplivnejših sodobnih umetnikov. Z razstavo na presečišču vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije in antropologije se tokrat poklanja Istri. Maribor je pred kratkim obiskal izraelski lutkar in režiser Ariel Doron. Z njim smo se med drugim pogovarjali o izraelski lutkovni produkciji ter njegovih avtorskih projektih, v katerih se ukvarja z družbeno angažiranimi ter političnimi temami. Spomnili se bomo tudi neprecenljive zapuščine Vivienne Westwood, nesporne kraljice britanske mode in botre panka.
Tokrat smo v oddaji Osmi dan pripravili izbor najodmevnejših prispevkov leta 2022. Ponovno boste lahko prisluhnili mednarodno uveljavljenim filozofom, ki so v Ljubljani na konferenci Gospodar razpravljali o tem, kako in zakaj so si lahko nekateri ljudje pridobili status, ki omogoča neomejeno oblast na drugimi. Sprehodili se boste lahko po razstavi Michelangela Pistoletta, enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja, ki bo še do marca na ogled v ljubljanski Cukrarni, in iz zornega kota kitajskega umetnika spoznali dela Aj Vejveja, s katerim smo se pogovarjali v Rimu. Še enkrat se boste lahko srečali s slavnim hollywoodskim igralcem Johnom Malkovichem, ki je na Festivalu Ljubljana gostoval s predstavo Glasbeni kritik, in si ogledali novo ameriško izdajo knjige o Bambiju, ki jo je ilustrirala slovenska umetnica Alenka Sottler.
Obiskali smo razstavo Veliki komunikator britanskega umetnika Banksyja v Trstu. Na njej so predstavljene stenske poslikave, ki jih je Banksy ustvaril po vsem svetu, pa tudi podobe njegovih slavnih pohodov na najpomembnejše muzeje. Prav tako smo se sprehodili po razstavi Zbirke za solidarno prihodnost, ki je rezultat sodelovanja med Centrom sodobnih umetnosti Črne gore – Laboratorijem zbirke umetnosti neuvrščenih držav iz Podgorice in Koroško galerijo likovnih umetnosti. Predstavili bomo opus fotografa Bojana Radoviča. Rdeča nit njegovih konceptualnih del je replika in tak je tudi naslov pregledne razstave, ki jo gosti Galerija Jakopič v Ljubljani. Pripravili pa smo tudi portreta slikarjev Marike Vicari in Jerneja Forbicija, ki svoja dela razstavljata v Savinovem likovnem salonu Žalec, in se sprehodili po Mariboru, kjer je arhitekt Saša Dev pustil izrazit pečat s svojimi modernističnimi deli.
V oddaji Osmi dan bomo gostili Urško Djukić, avtorico animiranega filma Babičino seksualno življenje, ki je prejel nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film. Gre za prvi slovenski film, ki je slavil na evropskih oskarjih. Predstavili bomo tudi druge nagrajence, na primer film Trikotnik žalosti, ki je slavil v glavnih kategorijah, in slovensko manjšinsko koprodukcijo Telesce, ki jo je opazila žirija Fipresci. Obiskali smo veliko pregledno razstavo Mateja Sternena v Narodni galeriji, ki se z Jakopičem, Groharjem in Jamo uvršča med veliko četverico slovenskih impresionistov. Predstavljamo novo ustanovljeni Center ilustracije, ki tako v Galeriji Vodnikova domačija kot na spletnem portalu širši javnosti posreduje najnovejše strokovne, vsebinske, razstavne in prodajne podatke slovenske ilustratorske scene. Pripravljamo še retrospektivni pregled del filozofinje Marine Gržinić in umetnostne zgodovinarke Aine Šmid, ki sta v zgodnjih osemdesetih letih ustvarjali prve eksperimentalne videe v znamenju punk in kvirovske ljubljanske kulture. Njuno štiridesetletno ustvarjanje povzema koprska Galerija Loža.
V oddaji Osmi dan smo ob stoletnici odkritja grobnice egipčanskega faraona Tutankamona raziskali, zakaj je tako imenovana tutomanija že pred časom zajela ves svet. Podoba dečka kralja je namreč simbol fascinacije Zahoda nad Egiptom. Njegovo skrivnostno življenje in smrt še vedno raziskujejo številni strokovnjaki, njegova podoba se pogosto pojavlja tudi v popularni kulturi. Spominjamo se neprecenljive fotografske dediščine Joca Žnidaršiča. S fotografskim objektivom je spremljal tako svetovne voditelje in ključne zgodovinske trenutke kot tudi vsakdanje življenje. Obiskali smo mednarodni fotografski festival v Boliviji, ki ga pripravljata tam živeča slovenska slikarka Ejti Štih in slovenski fotograf Matjaž Krivic. Naš sogovornik je bil James Wellford, eden najvplivnejših ljudi iz sveta fotografije. Pogovarjali smo se z italijanskim multimedijskim umetnikom, filozofom in antropologom Leonejem Continijem, ki ga zanima nepričakovan odziv domačinov na vrtove kitajskih priseljencev. Prebivalci so namreč vrtove začeli uničevati, saj da pridelava kitajske zelenjave ogroža italijansko identiteto. Obiskali smo še koncert nemškega dvojca Milky Chance, ki je pred leti z uspešnico Stolen Dance postal spletni fenomen. Vnovič sta Clemens Rehbein in Phillipp Dausch razprodala Katedralo Kina Šiške.
Neveljaven email naslov
