Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji bomo predstavili slovenske filme, ki jih predvajajo na 35. filmskem festivalu v Trstu, vodilnem italijanskem festivalu srednjeevropskega in vzhodnoevropskega filma. Med njimi je tudi celovečerec Opazovanje režiserja Janeza Burgerja, ki nam bo med drugim v studiu pojasnil, kako je s filmom raziskoval nasilje, empatijo in osebno odgovornost. Pogovarjali smo se z znanim avstrijskim teoretikom dr. Robertom Pfallerjem, ki je razvil edinstven pristop k združevanju filozofije, kulturne teorije, psihoanalize in psihoanalitične teorije. Spomnili se bomo akademikov Janeza Menarta in Rudija Šeliga, vrhunskih književnikov, ki sta z izvirnima opusoma bistveno zaznamovala in obogatila slovensko književnost druge polovice 20. stoletja. 22. januarja namreč mineva dvajset let od njune smrti. Obiskali smo še koncert edinstvene dvajsetčlanske zasedbe Mimika Orchestra, ki se je po šestih letih vrnila v Ljubljano. Njeno glasbo opisujejo kot očarljivo zmes balkanskih in mediteranskih melosov v jazzovskem slogu.
V studiu bomo gostili Žigo Divjaka, gledališkega režiserja, ki se kritično in angažirano loteva družbeno aktualnih tem. Na Novi pošti so nedavno pripravili festival Zatočišče, ki je zaokrožil njegovo ustvarjanje. Ljubljano je obiskala režiserka Alexandra Halkin. Predstavila je svoje delo, predvsem začetke sodelovanja z zapatističnimi skupnostmi in zagon projekta Chiapas Media. Ta avtohtoni skupnosti omogoča produkcijo videoposnetkov in dokumentiranje življenja skupnosti, na katerega še vedno vplivajo militarizacija, zloraba človekovih pravic, kultura in vera. Pogovarjali smo se s češkima avtoricama risoromana Brez las Terezo Drahoňovsko in Štěpánko Jislovo, ki dokazujeta, da je forma stripa odlična tudi za obravnavanje resnih tem. Strip namreč ozavešča o alopeciji, hkrati pa prinaša vzpodbudo bolnikom, ki se spoprijemajo s tem obolenjem. Razmišljamo tudi o prepletu znanosti in umetnosti ter njunih stičnih točkah. Ogledali smo si nova dela intermedijske umetnice Špele Petrič v prostorih Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Po 10 letih je na naš program prišla nova sezona nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja. Se kdaj sprašujete, kakšno bi bilo vaše življenje, če bi v nekem trenutku zavili drugam, se srečali z drugimi ljudmi, odraščali v drugačnem okolju? S to mislijo sta se ponovno poigravala scenarista Peter Bratuša in Špela Levičnik Oblak ter ustvarila pet različnih življenj Tomaža Kajzerja. V galeriji Bažato smo obiskali razstavo škotskega umetniškega fotografa Davida Yarrowa, naravovarstvenika in umetnika, znanega po sugestivnih in vpadljivih fotografijah iz divjine, pa tudi portretih zvezdnikov, kot so Cindy Crawford, Cara Delevingne ali Ciara in Russell Wilson. Spremljali smo tudi festival Prevodni Pranger, ki se posveča prevajanju in prevodoslovju, hkrati pa ima tudi kritiško noto in kot tak pomembno prispeva k razvoju in širjenju zahtevne, a nujne prevodne kritike. Pogledali pa smo še v dragoceno Skuškovo zbirko. Vse od prestižnih kosov pohištva in porcelana pa do opijskih pip in piščalk za golobe – predmeti, ki sta jih pred dobrimi stotimi leti iz Pekinga prinesla Ivan Skušek mlajši in njegova žena, so res raznoliki. Trenutno jih ni mogoče videti, saj so v depojih Slovenskega etnografskega muzeja. A le še do maja, ko muzej napoveduje večjo razstavo teh kitajskih in japonskih predmetov.
Kako potegniti črto pod leto z vidika kulture? V luči političnega dogajanja v preteklem letu komentiramo odmevnejše svetovne dogodke in se sprašujemo, zakaj je kultura postala talka političnih delitev. Naši dopisniki so pripravili pregled pomembnejših dogodkov po svetu. V Nemčiji je Slovenija lani pustila velik pečat kot častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, pestro dogajanje se je odvijalo tudi v slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem, na Dunaju pa so pripravili odmevno retrospektivo slovenskega filma. Italija pa kot dežela izjemne kulturne dediščine tudi v prihodnjem letu pripravlja vrhunske razstave.
V zadnji oddaji letošnjega leta bomo gostili ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko. Med drugim bomo pogledali na leto 2023, ovrednotili največje kulturne dosežke, komentirali novo medijsko zakonodajo in preverili, katere bodo prednostne naloge ministrstva v prihodnjem letu. Pripravljamo tudi predstavitev celovite prenove ljubljanske Drame in predstavljamo bogate arheološke najdbe, ki so jih pred prenovo našli ob zgradbi tega gledališča.
Letošnje leto je posvečeno arhitektu Edvardu Ravnikarju, ki je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države ter preoblikoval razumevanje vloge arhitekta v dvajsetem stoletju. Obiskali smo osrednji dogodek ob obletnici, razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje z naslovom Struktura modernosti. Predstavljamo tudi začetke feministične umetnosti pri nas, kajti v Moderni galeriji z razstavo Vedno na voljo obravnavajo družbeni spol in iz njega izhajajočo diskriminacijo, seksizem in neenakost za ženske. Okoljska umetnost, ki je zadnje čase pomembna tema umetniških projektov pri nas, je tudi del razstave So-obstoj v Mestni galeriji Ljubljana. Štirje intermedijski umetniki – Urša Vidic, Maja Smrekar, Miha Godec in Boris Beja – s svojimi deli ponujajo razmislek o naši skupni prihodnosti. Pogovarjali smo se s Ferijem Lainščkom, ki nam je predstavil več knjižnih novosti, ter Bogomilo Kravos, zamejsko Slovenko, ki je pred kratkim izdala avtobiografijo Moj Trst.
Ob razstavi Slovenski punk in fotografija v Cankarjevem domu razmišljamo o osemdesetih letih, ki so v naš prostor prinesla novo razmišljanje in nove oblike upora. Fotografski objektivi tako poklicnih fotoreporterjev kot akterjev na sceni so v tistem obdobju ujeli številne nove subkulture. Z gostjo v studiu bomo spregovorili o pomenu Festivala LGBT-filma. Spremljali smo podelitev evropskih filmskih nagrad, na kateri je slavil triler Anatomija padca francoske režiserke Justine Triet. Bili smo v Beogradu, kjer si je srbsko občinstvo v Jugoslovanski kinoteki lahko ogledalo mnoge slovenske filme, tam so minuli teden namreč potekali 9. Dnevi slovenskega filma. Vedno bolj pa je prepoznaven in obiskan tudi sejem ilustracije, ki tokrat poteka na Stritarjevi ulici v središču prestolnice. Srečali smo se z nekaterimi najpomembnejšimi ilustratorji, za katere je na sejmu največ povpraševanja.
V oddaji bomo predstavili svetovno pisateljsko ime, bosansko-ameriškega avtorja Aleksandra Hemona. Z romanom Tole ni zate nas popelje v obdobje svojega odraščanja v Sarajevu v 70. letih. Z njim bomo spregovorili še o marsičem, tudi o njegovi zanimivi in precej neznani glasbeni karieri. Ob odprtju razstave Slovenski punk in fotografija bomo v studiu gostili dr. Ota Lutharja, ki bo med drugim ovrednotil pomen tega gibanja. Na Animateki smo si ogledali animirani dokumentarni film Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu 3D ter z režiserjem spregovorili o izkušnji obiska Severne Koreje in tamkajšnjega festivala, ki ga je na izviren način prenesel v atraktivno 3D-animacijo. Predstavljamo bogato glasbeno kariero ene vodilnih in najprepoznavnejših hrvaških ustvarjalk Josipe Lisac. Od izdaje znamenitega albuma Dnevnik jedne ljubavi, ki je na popularno glasbeno sceno vnesel pristno kulturno in glasbeno raznolikost, letos mineva 50 let. Za svojevrsten glasbeni fenomen pa velja tudi beograjska noise pop skupina Artan Lili, ki je nedavno nastopila v Kinu Šiška.
Piranski dnevi arhitekture letos praznujejo 40 let. Obiskali smo jubilejno konferenco in pogledali v preteklost teh pomembnih srečanj. Ljubljana je v znamenju animiranega filma, poteka namreč dvajseti mednarodni festival Animateka. Poleg izbora najboljše avtorske animacije prinaša še številne razstave, delavnice in pogovore z avtorji. Bili smo v Mariboru, na festivalu Kiblix, ki povezuje umetnost, tehnologijo in znanost. Pogovarjali smo se s številnimi umetniki, ki so nam predstavili svoje projekte. Prisluhnili smo koncertom na tretjem festivalu Forum nove glasbe, ki je letos v središče postavil poljsko skladateljico Agato Zubel. Obiskali smo še Pomurski muzej v Murski Soboti, kjer so odprli prenovljen del stalne razstave z naslovom Ljudje ob Muri. Ta predstavlja Pomurje skozi kulturo in zgodovino vse od poselitve do danes.
Obiskali smo 39. Slovenski knjižni sejem, na katerem je mesto v gosteh Šoštanj, država v fokusu pa Srbija. Preverili bomo tudi, kakšen je sejemski utrip in kateri nagrajenci so že znani. Ogledali smo si baletni večer v ljubljanski Operi z naslovom Bolero, ki sta ga skupaj pripravila direktorja obeh naših nacionalnih baletov, Edward Clug in Renato Zanella. Pogovarjali smo se z madžarskim režiserjem Ádámom Császijem, ki je za svoj drugi celovečerni igrani film Tri tisoč oštevilčenih opek na nedavnem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu prejel glavno nagrado vodomec. Predstavljamo grafično in muzejsko oblikovalko Mojco Turk, ki ji je Društvo oblikovalcev Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. Njeno oblikovanje razstav, prostorov in razstavnih vsebin jo namreč uvršča v sam vrh slovenskega oblikovanja, so zapisali. Bili pa smo tudi na koncertu tria The Necks v Kinu Šiška, ki še vedno velja za eno kultnih avstralskih zasedb.
Središče Ljubljane zaradi množičnega turizma, vse višjih cen storitev in grajenja elitnih sosesk postaja cenovno nedostopno za lokalne prebivalce. V prispevku bomo s strokovnjaki analizirali fenomen gentrifikacije, kako se z leti spreminja podoba mesta, zakaj so različne družbene skupine vse bolj potisnjene na obrobje mesta, kdo so največje žrtve gentrifikacije in kako se z njo spopadajo v tujini. V studiu se bomo o tem pogovarjali z arhitektom Milošem Koscem. Obiskali smo premiero celovečernega baletnega spektakla Faust v mariborskem gledališču. Plesne adaptacije te slovite filozofske drame Johana Wolfganga Goetheja se je lotil Edward Clug. Balet v dveh dejanjih je ustvaril po Goethejevi zgodbi o človeku, ki je prodal dušo hudiču. Podrobno spremljamo tudi 34. festival Liffe, na katerem smo se pogovarjali z zanimivimi ustvarjalci filmov, ki so letos na ogled. Slovenski etnografski muzej je oktobra gostil kitajske strokovnjake za restavriranje iz Prepovedanega mesta v Pekingu, enega največjih muzejev na svetu. Ti so prvič po stotih letih sestavili model kitajske hiše, ki sodi v Skuškovo kitajsko zbirko SEM, restavrirali pa so tudi atraktivne okrasne stene. Predstavljamo jih še pred spomladansko postavitvijo v SEM.
Liffe bo letos postregel s kar 89 celovečernimi filmi, od velikanov svetovne kinematografije Wima Wendersa in Pedra Almodóvarja do sodobne argentinske kinematografije ter italijanskega politično angažiranega filma. Preverili smo, katerih filmov ne smete preskočiti, pa tudi, kako se Ljubljana spopada z izginjanjem velikih kinodvoran. V Rimu smo obiskali obsežno razstavo nizozemskega umetnika Escherja. Ptice, ki se spreminjajo v ribe, stopnice v neskončnost ali pa roki, ki rišeta druga drugo – mnoga dela še danes veljajo za klasike. Zbirka Čebelica, prva slikaniška zbirka pri nas, letos praznuje 70 let. Leta 1953 jo je ustanovila pisateljica in urednica pri Mladinski knjigi Kristina Brenkova, v zbirki pa so zbrana slovenska in svetovna besedila za otroke, opremljena z ilustracijami priznanih slikarjev in ilustratorjev. Praznovanje so pospremili številni dogodki, tudi pregledna razstava vseh Čebelic v Mestni knjižnici v Ljubljani. Pogovarjali smo se s članoma londonskega glasbenega kolektiva Archive, enega najbolj samosvojih, vznemirljivih in težko opredeljivih fenomenov, kar jih je zraslo v zadnjih tridesetih letih na robu sodobne britanske popularne glasbe. V soboto je že drugič v osmih letih prepričal občinstvo v Kinu Šiška.
Neveljaven email naslov
