Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

TV Slovenija 1 • sobota, 24. jul. 2021

TV Slovenija 1 • sob, 24. jul.

Poslušali smo koncert newyorškega kitarista Marka Ribota, ki se je v okviru evropske turneje, na kateri predstavlja novi album Hope, ustavil v Cankarjevem domu, obiskali smo pisani festival Floating Castle na in ob snežniškem gradu, ter razstavo Small but dangers v MGLC. Preverili smo še začetno dogajanje festivala Dobimo se pred Škucem v Ljubljani in prebrali knjigo italijanske pisateljice Elene Ferrante Zlagano življenje odraslih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Lunin gozd je kraj, kjer se živali resnično dobro počutijo. Mnogi ne vedo zanj, le tisti, ki bodo z nami prebrali to zgodbo, bodo izvedeli za ta čudoviti kraj. Vanj se je zatekel lačen in premražen volk in prav nič se mu še ne sanja, da se bo tam zgodilo nekaj izjemno lepega. Hitro se v Lunin gozd preselimo tudi mi! Polona in Bor poskušata tja priti kar s čarovnijo. Jima bo uspelo?

Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.

Žan je opazil, da se v njegovem novem mestu igrajo različne igre.
Babi odpelje Žana, Borisa in Doris v park, da bi se gugali na gugalnicah, a žal je igrišče zaprto, ker ga bodo prebarvali. Doris predlaga, da bi preskakovali kolebnico, a to fantoma ne gre preveč dobro od nog, še posebej ne Borisu. Nato skušajo igrati nogomet tako, da iz Mislija naredijo žogo, a tudi to jim ne uspe. Nato Žan stisne Mislija in se domisli, da bi se lahko igrali frizbi. S čim? Z babičinim krožnikom, seveda!

V muzeju razstavljeni klobuk naj bi nekoč pripadal slavnemu čarovniku. Naredil naj bi te nevidnega, zato se Pepe zanima zanj, a muzej pazi policist. Pred muzejem prijatelji spuščajo Letečega Kalimera. Pepe ga opazi in ugotovi, da ga potrebuje, da bo z njim ukradel klobuk.

Nejko že od jutra nekaj pomembnega išče, pa se ne more spomniti, kaj bi to bilo. Ve, da je nekaj rumenega, kvadratnega in ščetinastega. Prijatelji mu dajo veliko predlogov, a skrivnostnega predmeta ne more nikjer najti. Ravno ko hoče že obupati, Mavricij odkrije, da mu izza pasu kuka krtačka. Nejko je navdušen, saj se takrat spomni, da je krtačka obrabljena in jo mora nadomestiti z novo.

Zam je iznašla zelo zmogljive sesalnike, ki pa se izmaknejo nadzoru in po mestu posesajo vso barvo. Zoja, Feliks in Zmedi se morajo naučiti mešati barve in vrniti mestu staro podobo.

Kaj bosta tokrat zakuhala Anka in Lars? Nadela sta si vsak svoj predpasnik in kuharsko čepico, zdaj pa iščeta recept, sestavine in predvsem … Kuhalnico. Morda ni tako daleč, kot se zdi. V rubriki V kot velik se jima bosta pridružila kar dva kuharska mojstra, Uroš in Martin, ter izdala recept za tepke v čokoladi. O kot okusno.

Špinača je nekaterim najljubša jed na svetu, drugim pa se zdi ogabna. Tudi Ronji. Huh. Pepeta čaka težka naloga. Prepričati jo mora, da je ta zelena stvar lahko nadvse okusna. Mu bo uspelo? Nujno poglejte, kako se je lotil nove naloge!

Ni hujšega, kot so nesrečne ljubezni. Firbcologi se danes pripravljajo na pogreb, kjer bodo zažgali in pokopali vse dokaze svojih propadlih ljubezni – od Challeta Salleta in Marcusa & Martinusa, pa do Mie iz 8. a. Pika in Tristan se zaradi varnosti raje odpravita na gasilske vaje, Zoja in Maks poslušata zgodbe v Muzeju propadlih razmerij, Hana in Brina pa plešeta na vajah džezovskega plesa. A kar naenkrat pogrebno vzdušje v stanovanju izgine in stanovanje se spremeni v sodno dvorano … Le kaj se dogaja?

Nika in Nik imata po novem Sobotni krompir! V svojo družbo vabita zanimive znane in manj znane goste, lotita se zabavnih in kdaj pa kdaj tudi resnih tem, mlade spodbujata k ustvarjanju in raziskovanju, drug drugega še naprej izzivata z novimi izzivi, preverjata, kaj mladi počnejo ob sobotah in kakšno je bilo otroštvo popularnih …

V osmi oddaji se pomerijo Juš, Jurij in Izak iz OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani (rumeni) ter Kai, Odon in Domen iz OŠ Franceta Bevka v Ljubljani (vijolični). Obema ekipama gresta mlatenje prazne slame in recikliranje prav dobro od rok, o slovenskih ilustratorkah pa se jima ne sanja. Tudi hitrost je skupna vsem tekmovalcem, čeprav so rumeni bolj spretni pri sestavljanju besed, vijoličnim pa pri odgovorih na vprašanja ne manjka adrenalina. Kar je odločilno za zmago v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.

Tiago je desetletnik iz Portugalske. Od rojstva je gluh in obvlada portugalski znakovni jezik. Na Youtubu ima kanal, kjer slišeče otroke uči uporabljati znakovni jezik. Njegova velika želja je, da bi ga obvladali vsi ljudje, saj bi se le tako lahko sporazumevali brez preprek. Rad bi ustanovil klub znakovnega jezika, da bi poučeval po spletu in na posebnih delavnicah. Koronačas je njegove načrte zapletel, a Tiago je odločen, da bo organiziral vsaj eno delavnico.

O novoletnih zaobljubah, med katerimi so skoraj vedno tudi bolj zdrave prehranjevalne navade, o tem, kaj vse se je o hrani mogoče naučiti iz filmov, pa tudi o tem, ali je dražji čips res bolj kakovosten od cenejšega, v tokratni Osvežilni fronti.

Pravijo, da je dirigent in skladatelj Leonard Bernstein na tem svetu živel pet življenj, da je bil »glasbeni genij 20. stoletja« in »človeški kalejdoskop«, da je imel neizmerno energijo, s katero je zasenčil tudi mnogo mlajše od sebe.
Bil je televizijski glasbeni učitelj številnih mladih po svetu. S Koncerti za mlade, ki jih je vodil več kot deset let, je navduševal že v sedemdesetih letih. Noben drug televizijski program ni tako obogatil glasbenega življenja mladih po vsem svetu. Serijo so digitalizirali in tokrat Leonard Bernstein predstavlja humor v glasbi.

Kako preživeti v novi družbeni realnosti, smo vprašali antropologinjo in psihoterapevtko mag. Ivano Mandarić, ki se je še v najstniških letih iz Somborja preselila v Pulj, študirala je v Zagrebu, zadnjih 20 let pa delala na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Zdaj se ukvarja s transakcijsko analizo. Spoznali boste Ano Lučić Vraneš, ki je prehodila pot od novinarke v Črni gori do diplomirane medicinske sestre v Sloveniji in od začetka epidemije pomaga tudi covidnim bolnikom. Obiskali smo okrepčevalnico bratov Dželadini v Domžalah: potomca albanskih priseljencev iz Severne Makedonije hrano večkrat podarita zdravstvenim delavcem, Rdečemu križu in brezdomcem. Vabljeni tudi v svet makedonske poezije: izbrane pesmi o Ohridu recitirajo študenti makedonistike Univerze v Ljubljani.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13:15
Šport

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

13:25
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Predstavljamo kopenske želve in svetujemo, kako skrbeti za njih, če si jih omislimo, kot domače ljubljenčke. Ježki so v našem okolju ogroženi. Kako jim lahko pomagamo in kako poskrbimo za osirotele mladičke? Obiskali smo Brino in njeno družino, ki so poskrbeli za zapuščene mladičke srak. Spoznavamo kavke. Gosji par, Martin in Martina, pa dokazujeta, da tudi v odnosu do gosi živimo v zmotnem prepričanju. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Zahvaljujoč mnogim sledilcem Antona Janše in krajnski čebeli. Janko Pislak iz Doklec pod Ptujsko goro je že v otroštvi vedel, da bi rad bil čebelar. Z denarjem, ki ga je dobil pri birmi, je kupil prvi roj čebel in ga naselil v pleteni panj, ki ga je izdelal na paši. Ko se je izučil za mizarja, je začel izdelovati lesene panje. Nazadnje jih je ime več kakor 2500 in je veljal za največjega čebelarja v Sloveniji, pa tudi v Evropi je malo večjih. Veljal pa je tudi za inovatorja, številne praktične izboljšave, ki jih je uvedel v čebelarjenju, so v rabi še danes. Bil pa je tudi čebelar s srcem, so nam potrdili vsi sogovorniki.

Predstavljamo novo himno parašportnikov v izvedbi raperja Trkaja in priredbi Vanesse Buljubašić v znakovni jezik. Videospot je, kot pravi režiser Miha Kačič, poklon slovenskim parašportnikom in obenem motivacija za slehernika. Naj bodo fantastični ritmi v navdih tudi ljudem, ki trpijo za tinitusom. Ta fantomski zvok pesti tudi predsednika Boruta Pahorja in voditelja Saša Hribarja. Sotrpinom sporočata, da je hudo, vendar naj jim ne zmanjka poguma. V oddaji bodo svoje navdušenje nad vrnitvijo v svet zvoka opisali Andraž Andrejc, ki zdaj sliši hčerko, ko mu reče, rada te imam. Mateja Burja zdaj sliši tudi slišečim sicer samoumevne zvoke, ona pa je s polževim vsadkom prvič slišala oglašanje čričkov, žab in šelestenje listja. Darja Pajk je dejala, da je ponovno slišati tako, kot bi se znova rodil. V oddaji tudi o posebnem priznanju Občine Kranj Zlati Crljenko.

Vse od leta 1600 do danes so najprej Amsterdam, potem London in nazadnje New York prispevali odločilni delež k razvoju svetovnih velemest. Štiridelna dokumentarna serija predstavi to 400-letno zgodovino, boj za prevlado v svetovni trgovini, urbanizacijo, arhitekturne dosežke in velike mislece, ki so mesta sooblikovali.

2. del: Spopadi in interesi (1650–1800)
Amsterdam je bil na vrhuncu razvoja, postal je največje mesto v Evropi. London je postopoma prevzel vodilno vlogo, ko je na prizorišče svetovne zgodovine stopil tretji igralec: Novi Amsterdam. Nekoč nizozemsko mesto, je prešlo v roke Angležev in postalo New York. London je po velikem požaru leta 1664 postal sodobno mesto in ob pomoči francoske kraljevine premagal Amsterdam. Toda Nizozemci so sčasoma osvojili London in za vselej spremenili njegovo zgodovino. Konec 17. stoletja je Amsterdam, ki so ga vojne povsem uničile, zapustil svetovno prizorišče. Toda njegova dediščina je živela naprej.
Christopher Wren – arhitekt in obnovitelj Stolnice svetega Petra. Njegov neuspeli načrt obnovitve Londona po velikem požaru je odprl pot današnjemu londonskemu Cityju.
Nicholas Barbon – prvi nepremičninski špekulant, ki je v 18. stoletju zgradil več četrti v Londonu.
Viljem III. Oranski – nizozemski upravitelj, ki je spremenil potek zgodovine, ko je postal, skupaj z ženo Marijo, angleški kraj.

Cene se privaja na novo življenje, vendar vse ne gre gladko. Gospa Vera je v kruhu našla nekaj kar v hlebec nikakor ne sodi, in Cene je v zadregi. Izkaže se, da je za neprijeten zaplet odgovoren pek Jože, vendar Cene stvar razreši tako, da za Jožetovo malomarnost v pekarni nihče ne izve. Med Cenetom in Jožetom se tako začne spletati prijateljstvo, Cene pa tudi ugotavlja, da v pekarni niso vsi zadovoljni. Oče Ivan je že v letih, a vajeti pekarne še vedno drži v svojih rokah. To ni všeč Jaku, ki se je v hišo priselil pred nekaj leti. Z Ireno sta že dolgo par, vendar njuna zveza še ni obrodila sadov, in ravno to je tisto, kar najbolj žalosti Ireninega očeta.

ZAVETIŠČE ZA RASTLINE
Bežigrajski krater je že leta bolj oaza: še mogočna platana poskrbi za senčenje prenovljenega rastlinjaka Zavetišča za rastline. Začasen dom tam ponudijo rastlinam, za katere ljudje iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo več skrbeti. Ponavadi presajene v svežo prst in z novimi lonci rastline hitro prikličejo novega lastnika. Anemari Hrup se nadeja, da bo tako tudi s smreko, ki so jo dobili v pretesnem loncu.
KLUB GAIA-VISOKA GREDA
Plazovito strmino je Tatjana Šenekar spremenila v stopničaste visoke grede. Z Vanesom Husićem, strokovnjakom kluba Gaia, sta v na novo sestavljeno gredico zasadila nekaj kitajskega zelja, blitve, radiča in pora. Odstranila sta tudi gosenice, ki so si privoščile zelenjavo.
DOZOREL JE ANANAS
Ananas ne raste le v tropskem podnebju! Po več letih, ko so iz semena, naključno najdenega v tem slastnem sadežu, vzgojili matično rastlino, so zdaj tudi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru dočakali tudi več plodov. Če gre verjeti besedam naše ekipe, je bil zelo sočnega okusa.
Iz semena, ki so ga naključno našli v kupljenem sadežu, so pred osmimi leti vzgojili matično rastlino. Več mesecev je trajalo, preden je seme vzklilo in nekaj let, da so prvič pokusili, kakšnega okusa je doma pridelan sadež.
navrtu@rtvslo.si

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

17:15
Šport

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

17:20
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Petdelna dokumentarna serija predstavi kulturne znamenitosti Gruzije, dežele zlatega runa in domovine vinske trte, ter njene naravne lepote, od subtropskih naravnih okolij do večnih ledenikov.

4. del:
V četrtem delu spoznamo zgodovino in razvoj Kolhide oziroma Egrisija, najstarejše gruzijske države, ki jo povezujemo s starodavno zgodbo o Jazonu in argonavtih. Avtor oddaje nam poleg grške mitologije, povezane s Kolhido, predstavi pomen kolhiških utrdb, trgovskih poti, ki so potekale čez to ozemlje, veličastno mesto Vani, glavno versko središče Čkondidi in antično trgovsko središče Fazis, danes znano kot mesto Poti … Kolhida je bila v svoji burni zgodovini priča neusmiljenim vojnam in zagrizenim bojem velesil za prevlado na tem območju, vendar so njeni prebivalci ohranili lastno identiteto, kulturo, jezik in vero.

OUR GEORGIA / CHVENI SAQARTVELO / Gruzija / 2020 / Režija: Levan Akhobadze

Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.

»Živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani, v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti.«
Ef 4,1-2
Razmišlja Elvi Rwankuba

Mikec Črta ozmerja s strahopetcem, ta pa mu ne ostane dolžan. Mikcu navrže, da si gotovo ne upa obrati zlatic, komar pa takoj sprejme izziv. Obral jih bo, za pričo pa mu bo Vladek. Težava je le, da Mikec ne ve, da zlatice rastejo le pred netopirjevo votlino.

18:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V Dnevnikovem izboru tokrat o prvih turističnih potovanjih v vesolje. V zadnjih dveh tednih sta se tja podala milijarderja Britanec Richard Branson in Američan Jeff Bezos. A to je le prvi korak do obiskov običajnih ljudi v vesolju, saj naj bi tako imenovani vesoljski turizem zaživel že prihodnje leto. Vozovnica bo sprva stala 250 tisoč dolarjev, sčasoma pa naj bi se cena znižala.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Resnična zgodba o izjemnem temnopoltem atletu Jesseju Owensu, ki je na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu, v takratnem osrčju nacizma, pometel s konkurenco.

Jesse se že v mladosti dokazuje kot izjemen športnik, toda zaradi temne polti je v ZDA velikokrat žrtev rasnega razlikovanja. Pod svoje okrilje ga vzame trener Larry, ki ga začne pripravljati na olimpijske igre. Kljub številnim rekordom se Jesse še vedno čuti potisnjenega ob stran, zato se mora odločiti, ali naj kot športnik odpotuje na olimpijske igre ali pa pokaže solidarnost z drugimi zatiranimi temnopoltimi Američani in tekmovanje bojkotira.


Naslov izvirnika: RACE
Leto produkcije: 2016
Država: koprodukcija
Žanr: biografska drama
Režija: Stephen Hopkins
Scenarij: Joe Shrapnel, Anna Waterhouse
Igrajo: Stephan James, Jason Sudeikis, Jeremy Irons, William Hurt

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

22:45
Šport

Razširjena informativna oddaja bo ponudila še zadnji dnevni pregled dogajanja na olimpijskih igrah, napovedali pa bomo tudi dogodke prihajajočega dne, kajti tekmovalni program se bo v Tokiu začel le nekaj ur po oddaji.

22:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ingrid sklene, da bo policiji zamolčala, da je Adam umrl zaradi nje. Strah jo je, da bi morala v zapor in bi njena otroka na mah izgubila mamo in očeta, zato Erika prepriča, naj nekaj dni igra Adama, potem pa se odseli. Naroči mu, naj se dela bolnega in ostane v kleti, da bo srečal čim manj ljudi. Kljub temu mora Erik priti iz skrivališča, saj policija vztraja, da mora prepoznati brata.

TWIN / Norveška / 2019
scenarij: Kristoffer Metcalfe, Anne Elvedal, Sofia Lersol Lund, Vegard, Steiro Amundsen
režija: Erika Calmeyer, Kristoffer Metcalfe
v glavnih vlogah: Kristofer Hivju, Rebekka Nystabakk, Mathilde Holtedahl Cuhra, Funnar Eiriksson, Nanna Blondell, Vebjørn Enger, Sigrid Erdal, Ellen Birgitte Winther

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V Dnevnikovem izboru tokrat o prvih turističnih potovanjih v vesolje. V zadnjih dveh tednih sta se tja podala milijarderja Britanec Richard Branson in Američan Jeff Bezos. A to je le prvi korak do obiskov običajnih ljudi v vesolju, saj naj bi tako imenovani vesoljski turizem zaživel že prihodnje leto. Vozovnica bo sprva stala 250 tisoč dolarjev, sčasoma pa naj bi se cena znižala.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

0:45 - Napovednik
Tekač, koprodukcijski film
0:31 - Napovednik
Na sončni strani, dokumentarno informativna oddaja
0:30 - Napovednik
Spoznajmo Gruzijo, gruzijska dokumentarna oddaja
0:24 - Napovednik
Premagajmo covid 19: Se cepiti ali ne?
0:30 - Napovednik
Parada, koprodukcijski film
0:35 - Napovednik
Slovo od zelenice – zgodba Francesca Tottija, italijanska nadaljevanka
0:28 - Napovednik
Poletni pozdrav
0:34 - Napovednik
Olimpijske igre, Tokio 2020
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov