Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Četrtek, 13. jun. 2024

TV Slovenija 1 • Čet, 13. jun.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Bili smo na odprtju razstave Marjan Ciglič - Mojster za vse čase. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije hranijo več kot 300.000 fotografij tega legendarnega fotoreporterja časopisne hiše Dnevnik, ki je neutrudno zbiral podobe povojnih desetletij. V Obalnih galerijah Piran smo si ogledali razstavo Marko Brecelj: Ložacija nesprijaznjenega, v Umetnostni galeriji Maribor pa razstavo Lucija Stramec: Gnezdenje. Prebrali smo tudi roman Pripeljite obtožence Hilary Mantel v prevodu Dušanke Zabukovec.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Ko Cofek sliši Joži improvizirati na trobento, se odloči, da bo vse počel po sprotnem navdihu: hodil bo po rokah, jedel nenavadne jedi, pomil posodo ... Spreminjanje navad je zelo zabavno!

Cel četrtek od 7.00 do 10.00 lahko preživite v družbi mariborskih jutranjikov. Tokrat se bodo poglobili v zgodovino Sueškega prekopa in opozorili na kulturo pitja vina. Vinarji, sommelierji, chefi, vinoljubci in ljubitelji izbranih okusov se bodo prihodnjo soboto zbrali na prav posebnem vinskem festivalu. V rubriki "Svetujemo" bodo gostili epidemiologinjo Alenko Trop Skaza, ki bo govorila o pojavu oslovskega kašlja v Sloveniji. Sprehodili se bodo po Vojaškem muzeju, ki domuje v mariborski Kadetnici, ter izbrali najboljši bezgov sok. V živo iz Ljutomera, kjer poteka Grossmanov festival fantastičnega filma in vina, se bo javljala Veronika K. Žajdela. Oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Več kot pol stoletja že živimo s televizijo. Ta danes v svetu natrpanih urnikov, hitrega življenjskega ritma in hipnega iskanja zadovoljstva, tudi z ogledom avdiovizualnih vsebin, tekmuje s številnimi drugimi mediji in vrstami zaslonov. Televizija se širi v digitalni prostor, ki jo hkrati mestoma tudi izpodriva, spreminjajo se njene pojavne oblike in zvrsti, v prihodnjih letih pa bo zelo pomembno, kako bo nanjo vplival pospešen razvoj umetne inteligence. Kako dolgo bomo še gledali tako imenovano linearno televizijo, torej televizijski program v živo? Kakšna je sodobna televizija in kakšni so trendi v svetu? O tem smo v Dnevni sobi govorili s Klemnom Dvornikom, filmskim režiserjem in scenaristom, docentom na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in predsednikom Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Z njim se je pogovarjala novinarka Helena Ponudič.

Gorazd je postal knjižni molj. Zagledal se je v Tadejo, ki je mahnjena na književnost in se Gorazd nenadoma začne vročično zanimati za kulturo nasploh. Tolažbo pri Valič Gromovih išče Zarjina prijateljica Nina, katere starši se ločujejo. Polona ji skuša dopovedati, da ločitev ni konec sveta Dana se je prijavila na mednarodno lepotno tekmovanje in se vročično pripravlja na nov izziv.

Nedeljsko kosilo, goveja juha, narodno-zabavna glasba in frajtonarica – tipično slovensko, stereotipno slovensko. Koliko in v čem je harmonika, sicer po svetu razširjen inštrument, zares naša, posebna, kako o njej razmišljajo in kaj nanjo igrajo, ustvarjajo, bodo v besedi, sliki in z glasbo govorili naši uveljavljeni harmonikarji. Janez Dovč, Sašo Avsenik, Marko Hatlak in Miha Debevec s svojimi glasbili vstopajo v za harmoniko (ne)tipične, različne glasbene zvrsti, od ljudske in narodno-zabavne do klasične in pop glasbe. S svojo tehtno, strokovno besedo pa bo harmoniko v širši kontekst časa in družbe postavil antropolog in etnolog prof. dr. Rajko Muršič.
Scenaristka Milica Prešeren, režiserka Urška Žnidaršič, direktor fotografije Aleš Živec, montažer Martin Kastelic.

Zadružni domovi so prostori srečevanj godbenikov in gledaliških skupin, so koncertna prizorišča, kinodvorane, razstavni prostori, spremenjeni so v mladinske centre. Pogosto so v njih knjižnice in celo stanovanja. Še vedno v njih srečamo zadružne trgovine ter skoraj obvezno bife ali gostilno. So pomemben del življenja skupnosti na slovenskem podeželju.
Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam.
Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti − sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo.
V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje.
Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja.
Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.

12:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13:15
Šport

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Poletje je pred vrati in marsikdo že načrtuje dopust. Pozanimali smo se, kakšne cene lahko pričakujemo, če se bomo na počitnice odpravili z letalom, kdaj je najbolje kupiti vozovnice in za katere države je letos največ zanimanja. Pod drobnogled bomo vzeli tudi težave letalske družbe Boeing. Več kot deset tisoč njenih letal je v uporabi, skoraj polovica vseh na svetu. A to potnikov gotovo ne pomirja, saj se nesreče kar vrstijo, in sicer vse od izgubljenih koles do okvar motorjev. In najbolj nenavadna, čeprav za potnike zelo strašljiva: na enem od poletov so odpadla celo vrata. Je torej še varno leteti z letali te družbe?

Če smo se kot otroci naučili kupovati ljubezen svojih staršev s pridnostjo, bomo tudi kot odrasli pri vseh ljudeh poskušali narediti vse, kar je v naši moči, da bi jim ustregli. Vzroki za izgorelost se namreč razvijejo v prvih letih življenja.
V začetnih fazah se navzven ne prepozna kot motnja. Poznejši simptomi pa se prekrivajo s simptomi drugih duševnih motenj. Tudi zato strokovnjaki še danes nimajo jasne in natančne definicije izgorelosti. Strinjajo pa se, da gre za stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti, ki se pojavi kot posledica sovplivanja osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Raziskave kažejo, da približno tretjina ljudi v sebi nosi močno izraženo vsaj eno od štirih osebnostnih lastnosti, ki vodijo v izgorelost. Za to so ti ljudje čustveno ranljivejši za stres. Težje postavljajo in varujejo svoje meje in sebe vrednotijo po dosežkih. T. i. kandidat za izgorelost je tisti, ki je preobčutljiv za kritiko. Enako ogrožen je tisti, ki ne zmore reči ne in je nezmožen sprejeti zavrnitev, ker ga je strah, da bo izgubil ljudi, če ne bo izpolnil njihovih pričakovanj. Izgorelost ogroža tudi tiste, ki prevzemajo nase vso odgovornost, celo za stvari, na katere objektivno nimajo nikakršnega vpliva. Taki ljudje se tudi pred medosebnimi odnosi, v katerih se ne znajdejo najbolje, umikajo v pretirano delo. V procesu izgorevanja posamezniki kljub bolezni pogosto vztrajajo na delovnem mestu. Svetovna zdravstvena organizacija že opozarja, da postaja izgorelost ena od glavnih poklicnih bolezni 21. stoletja. Izgorelost je mogoče uspešno zdraviti. A je za trajno odpravljanje težav potrebna več letna psihoterapija. Nevroznanstvene raziskave namreč potrjujejo, da možgani potrebujejo najmanj štiri leta, da zgradijo dovolj novih povezav, da lahko dosežemo trajne spremembe v strukturi osebnosti.

Nagrada Pro cultura minoritatum hungarie. Letošnja slovenska dobitnica je sodelavka slovenskega magazina Ibolya Dončec.
Svetovni dan čebel. Gornjeseniški malčki posadili tudi medonosne rastline.
Zemljepisna imena Slovenskega Porabja. Raziskovlaci matične domovine zbrali ledinska imena.
Mednarodno zborovsko srečanje. Ob Noči orgel zapeli pevci iz Slovenije, Avstrije in Madžarske.

Az adás tartalma:

- a nemzeti összetartozás napja Kupuszinán (Újvidéki Televízió);
- kétnyelvű irányjelző közlekedési táblák Nyitra megyében (Drávatáj magazinműsor);
- a Petőfi Sándor tanulmányi verseny díjkiosztója (Lendvai Tévéstúdió);
- műhelymunkák a demenciáról (Keszthelyi Televízió);
- búzaszentelési ünnepség Nyékvárkonyban (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál);
- nehéz helyzetben a méhészet Erdélyben (Erdélyi Magyar Televízió);
- nyílt napok a válaszúti Bánffy-kastélyban (Erdélyi Magyar Televízió);
- átadták a Szombathely portrét (Szombathelyi Televízió);
- falunap Kiskőszegen (Drávatáj magazinműsor).

Vsebina oddaje:

- dan narodne povezanosti v Kupusini (TV Novi Sad);
- dvojezične krajevne table v Županiji Nitra (Magazinska oddaja Drávatáj);
- podelitev nagrad literarnega tekmovanja Sándorja Petőfija (TV studio Lendava);
- delavnice o demenci (TV Keszthely);
- blagoslovitev pšenice v Vrakúňu (Slovaški madžarski televizijski informativni portal);
- čebelarji v Transilvaniji v težkih razmerah (Transilvanska madžarska televizija);
- dnevi odprtih vrat v Bánffyjevem dvorcu v Rascruci (Transilvanska madžarska televizija);
- svojemu namenu predali Portret Sombotela (TV Sombotel);
- vaški dan v Batini (Magazinska oddaja Drávatáj).

Franzi je prisluškovala pogovoru med Timom in Paulom. Zgrožena ugotovi, da Tim dvomi o resničnosti njenih besed. Ko se Tim pred njo pretvarja, da ni nič narobe, ga Franzi izzove: Kdaj ji bo povedal resnico?
Christoph prizna Ariani, da je utajil davke. Ona mu zagotovi, da mu bo vedno stala ob strani. Eva pa sliši, kako Robert in Werner načrtujeta, da bosta Christopha prisilila, da zapusti Knežji dvor. Zgrožena misli, da sta Christopha onadva prijavila davčnemu uradu.
Ne da bi se prej posvetovala z Robertom in Evo, se Natascha odpove vlogi Emilieve botre, da bo lahko Tim boter skupaj s Franzi. Za Roberta pa Tim kot krstni boter ne pride več v poštev.
Bela najame Vanesso in Paula za snemanje videoposnetka. Ko ju Lucy vidi skupaj, je osupla. Sramuje se svoje ljubosumnosti in poskuša biti do Bele spet zelo prijazna.
Vanessa pusti kuhinjo Sonnbichlerjevih razmetano, Hildegarda in Alfons pa razmišljata o oživitvi nekdanjega urnika opravil. Natascha opozori Vanesso, da je pravila že občutila na lastni koži in da niso prav prijetna. Bo Vanessa poslušala Nataschin nasvet?


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

16:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

17:05
Šport

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Žarko je prebral knjigo o superjunakih, zato išče živali, ki potrebujejo njegovo pomoč. Pri tem naredi več škode kot koristi, dokler se ne zgodi nesreča, pri kateri lahko pomaga le … super Žarko!

Vnetje ušes je lahko zelo neprijetno. Zdravnica Mica pojasni, kaj ga povzroča in kaj lahko storimo, da se mu izognemo.

Podnebne spremembe, povečevanje svetovnega prebivalstva in potreba po trajnostnem razvoju. Prihodnost kmetijstva je polna izzivov.
Z brezpilotnimi letalniki odkrivajo bolezni in škodljivce na rastlinah in rastline škropijo in dognojujejo. Skoraj popolnoma avtonomni traktorji sejejo, analizirajo hranila v tleh in natančno gnojijo. Roboti obirajo jabolka, maline, kivi in jagode. Posebnega robota za uporabo v kmetijstvu so razvili tudi slovenski znanstveniki. Stroji lahko delujejo neprekinjeno, ne da bi potrebovali počitek, kar povečuje učinkovitost in zmanjšuje stroške.

Gostja Bernarde Žarn je zdravnica Neli Vintar, specialistka anesteziologije iz protibolečinske ambulante UKC. Bolniki jo označujejo kot prijazno in sočutno in tudi sama pravi, da je najboljše zdravilo odkrit in topel medčloveški odnos. Bolečine lajšamo s tabletami in srcem.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

18:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

19:40
Šport

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

19:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Zmagovalci so znani. Vladajoče stranke se z »manjšo smolo« v drugi polčas mandata podajajo s polnim nahrbtnikom referendumskih zavez, napovedjo paketa davčnih sprememb in z iskanjem milijarde evrov za gradnjo javnih stanovanj. Kaj o uresničevanju obljub in sporočilu volitev pravijo v vodstvih parlamentarnih strank?

Dobri dve leti po začetku silovite ruske invazije v Ukrajini je vzhodni del Evropske unije zajela panika. Finci, Litovci in Poljaki zgodovine niso pozabili, do Rusije ostajajo sumničavi. Ekipa Televizije Slovenija je prepotovala vse tri države ter se seznanila s ključnimi ukrepi za ohranjanje obrambne drže omenjenih držav. Koliko jedrskih zaklonišč je na Finskem, čemu Poljaki namenjajo največ pozornosti, kaj je Litovce spodbudilo, da so znova uvedli obvezno služenje vojaškega roka?

Avtorica oddaje: Petra Marc
Snemalec: Žiga Gašperin
Montažer: Matic Dolničar

22:05
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

22:10
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma sta Urška Centa in Domen Novak premierno predstavila novo gledališko predstavo Tam, v vrtu, v kateri raziskujeta zvočnost telesa. Njuna koreografska raziskava poudarja poslušanje in povezanost človeka z naravo. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani smo si ogledali razstavo GRAD → koncepti, predmeti, prostori, v preddverju Cankarjevega doma pa bienalno razstavo Društva oblikovalcev Slovenije Embrionalna poteza.

22:50
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Dobitnik letošnjega Borštnikovega prstana Branko Šturbej je spregovoril o svoji izjemno bogati igralski poti, ki jo je začel v mariborski Drami v prvi polovici 90. let, v obdobju umetniškega vodenja režiserja Tomaža Pandurja, čigar umetniško vizijo gledališča je uresničeval kot njegov prvi igralec. V tem magičnem gledališču sanj so nastale Šturbejeve prve velike vloge, Mefisto, Hamlet, Dante Alighieri, Vojček, Karl Rossman in druge.
Šturbej, ki je bil s svojim igralskim šarmom in magnetičnostjo vedno velik ljubljenec mariborskega občinstva, je vrhunske stvaritve nadaljeval tudi v drugem obdobju svojega ustvarjanja. V ljubljanski Drami je še naprej, ob številnih drugih režiserjih, sodeloval z Januszem Kico, ki ga je kot igralca, poleg Pandurja, tudi najbolj zaznamoval.
Umetnost igre: urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.

Posnetek koncerta Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Poletni koncert v okviru Festivala Imago Sloveniae je potekal na prostem, pred slikovitim Dvorcem Rotenturn na obrobju mesta Slovenj Gradec. Program z gostujočo pevko Nušo Derendo predstavlja raznovrsten izbor jazzovskih in popularnih glasbenih priredb.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov