Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci smo smučarski narod in ljubezen do smučanja že dolgo krepita tudi zakonca Milena in Franci Malovrh, ki se še v devetem desetletju pogumno spuščata po zasneženih smučiščih. Alpsko smučanje je dolga leta nosilo naslov slovenskega nacionalnega športa številka ena, za kar je vsekakor zaslužen tudi Tone Vogrinec, tokratni gost v studiu. Bil je dolgoletni direktor alpskih disciplin, brez katerega tekmovalno smučanje pri nas zagotovo ne bi bilo takšno, kot je. Njegove ideje in inovativno razmišljanje je pustilo sledi ne samo v jugoslovanskem in slovenskem smučanju, ampak tudi v mednarodnem. Za razvoj discipline pa je vedno potreben denar, ki ga je bilo seveda vedno premalo, a se je vedno znašel. »Poslujem kot na orientalski tržnici, nikoli nisem za nič plačal polne cene,« je zapisal v svoji avtobiografiji Vsi me kličejo Tona. Iznajdljivost in občutek za posel sta mu vedno prišla nadvse prav. Ena od vrhunskih idej, ki je prinesla veliko denarja, je bila tudi legendarna akcija Podarim – dobim. V pogovoru s Tonetom Vogrincem, ki bo kmalu praznoval 81. rojstni dan, prepoznavamo njegovo modrost, energijo, bogate izkušnje in širino pogleda tako na smučanje kot na življenje.
V Sloveniji raste približno 3000 vrst rastlin, okoli 300 od njih pa je za človeka strupenih: tisa, jesenski podlesek, čmerika, pikasti mišjak, volčja češnja in številne druge. Tudi rastline, ki jih pogosto uživamo, imajo dele, ki so za nas lahko nevarni. Približno 6 % vseh zastrupitev pri ljudeh povzročijo strupene rastline. Rastline se s strupi branijo pred drugimi živimo bitji, vendar niso rastlinski strupi enako nevarni za vsa živa bitja. Semena tise so za nas zelo nevarna, saj lahko povzročijo celo srčni zastoj, pticam pa ne škodujejo. Zakaj? Kako dobro poznamo rastlinske strupe in kako bi jih lahko uporabili?
Obalna sprehajalna pot Lungomare vodi od Voloskega do Lovrana. Velja za zelo poznano in priljubljeno, manj znano pa je, da jo obdajajo številni naravni pojavi in zanimivosti, med njimi kraški izviri na morskem dnu – vrulje. Steklarski izdelki iz ateljeja Männerhaut v Zwieslu že od nekdaj veljajo za nekaj posebnega. Izučeni steklopihači tukaj že več kot tri desetletja dajejo prosto pot svoji domišljiji. Prizadevajo si izdelati čim več nenavadnih izdelkov ob čim manjši porabi energije in naravnih virov. Gojenje eksotičnih rastlin v Evropi je okolju prijazna rešitev, saj sadja tako ni treba prevažati na tisoče kilometrov in zato obirati nedozorele sadeže. Zaradi klimatskih sprememb lahko tako na Madžarskem danes gojijo kivi in kaki. Kmet Bruno Dorigo iz Maniaga v zahodni Furlaniji že vse od mladih let goji veliko strast do avtomobilov abarthov. Ti so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja predstavljali športne sanje vseh mladih. Danes ima Bruno Dorigo v lasti ugledno mednarodno priznano zbirko.
Na posestvu Passero v Tešanovcih danes gospodari že peta generacija. Mlada prevzemnica kmetije Jasmina Passero Sotošek in njen soprog Tomaž Sotošek tradicijo spretno povezujeta s sodobnostjo. Pred leti sta odprla podjetje Povoli in na domačiji začela proizvodnjo čokolade. Nove okuse iščeta predvsem v prekmurskem okolju; izdelke iz čokolade med drugim kombinirata z bučnimi semeni, ajdo, prekmursko šunko, ocvirki, prekmursko gibanico, prirejata pa tudi čokoladne delavnice. V podjetju je danes osem zaposlenih, še dva pa na kmetiji. V sklopu slednje imajo vinotoč in počitniško hišo, tržijo pa tudi lastne suhomesnate izdelke, vino, bučno olje in druge domače specialitete. Za naložbe so v zadnjih letih namenili 600 tisoč evrov, načrtujejo pa še gradnjo novega doživljajskega centra in širitev proizvodnih prostorov v čokoladnici, kar jim bo, kot upajo, odprlo vrata tudi na tuji trg.
Naša ekipa se je odpravila v Center biotehnike in turizma Grm pri Novem mestu, kjer že 130 let izobražujejo mlade za poklice v kmetijstvu. V studiu gostimo dekana Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora. Slovensko agronomsko društvo že od leta 1996 organizira simpozije, ki jih poimenujejo Novi izzivi v agronomiji. Letos so se zbrali v Laškem. Preverili smo, kako je s prodajo kislega zelja, repe in druge sezonske zelenjave. Opozorimo na omejitve za široko kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ki jo uporabniki premikajo med delovišči in vozijo po cestah.
KAKO SE REŠITI HRENA Odpornost telesa pozimi krepimo, če uživamo hren. Njegove korenine, v katerih so zdravilne učinkovine, izkopavamo od jeseni do pomladi. Z Mišo Pušenjak pa tokrat o tem, kako omejiti razrast te križnice, ki nam lahko na gredah izpodrine druge posevke. AJDOVI SRČKI Ajda ne spada med žita, čeprav jo Slovenci že od nekdaj uporabljamo kot tako: v črnem kruhu ali kaši. Sejemo jo okoli 25. julija, lahko kot drugi posevek, dozori pred mrazom. V Brinečevem kmečkem mlinu Boštjan Kolenc ajdo melje po starem. Za peko domačih piškotov jo uporablja tudi Tatjana Štancar Poprask. Ob valentinovem bodo zadišali ajdovi srčki! SOBNE RASTLINE V BELEM Začenjamo s predstavitvijo sobnih, ulončenih rastlin v različnih barvah, najprej z belimi cvetovi, med katerimi so predstavnice falenopsisov, kalanhoje, eleganten spatifil, z belim ovršnim listom se baha flamingovec, pri vražjem bršljanu oziroma potosu pa občudujemo njegove bele liste.... VALENTINOVA VAZICA IN ŠOPEK Osebno izdelana darilca ali šopki, ki jih sestavimo iz rastlin, utrganih na sprehodu v naravi, nas najbolj iskreno pobožajo po duši. Sebastjan Lipar je za osnovo valentinovega šopka izbral hebo, lesko in dren. Omislil si je tudi trajnostno oziroma reciklirano vazico. Katere v naravi slikovite cvetove je izbral za piko na i –, pa ne zamudite v oddaji.
Za uspeh v poslu je potrebna tudi drznost. Vedno nove rešitve dimniških sistemov išče Leon Kranjc. Spoznali pa boste še mizarje, ki svoje izkušnje in vrednote prenašajo na mlade iz Srednje lesarske šole v Mariboru.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
istrska ljudska Kaj nam o slovenski kulturi pove pesem, ki pokaže tri načine kuhanja “kave”? Kaj pomeni kava v slovenskem nacionalnem nezavednem? Mati, ki kuha kavo, je dobila najbolj znani literarni spomenik in nacionalno metaforo v Cankarjevi črtici, toda še prej je neka druga mati skuhala kavo v Istri. Kakšen odnos do eksistenčnih in eksistencialnih vprašanj kaže vzkik: "Naši ta stari pravjo tako, da je mižerja … ma vseeno lepo"?
Delo, druženje, nakupovanje, zabava … naše življenje se vse bolj seli na svetovni splet, kar je sicer priročno in udobno, a s seboj nosi tudi številna tveganja in nevarnosti. To dokazuje tudi statistika, saj število spletnih prevar iz leta v leto narašča. Žrtve spletnih prevar smo lahko vsi, zares imun ni nihče. V njihovem ozadju je vedno finančni interes goljufov. V letu 2022 je med prevarami prevladovalo t. i. spletno ribarjenje za podatki oz. lažno predstavljanje, pri katerem poskušajo spletni goljufi pridobiti podatke o naših kredit¬nih karticah pod različnimi pretvezami: da nas čaka paket DHL, Pošte Slovenije, obvestilo banke, Fursa … Naše glavno orožje za obrambo so preventiva, ozaveščenost in znanje. Gostja v studiu bo Jasmina Mesić iz SI-Certa, koordinatorica nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu. Pomagala nam bo, da se opremimo z veščinami, ki jih potrebujemo za varnejše bivanje v e-svetu. Goljufi in tatovi pa na nas prežijo tudi v realnem, fizičnem svetu. Pri policiji smo preverili, kako ravnati, kadar nas obiščejo ljudje, ki jih ne poznamo.
Železo je bistven element za vse žive organizme. Človeško telo ga za pravilno delovanje nujno potrebuje, vendar ga ni sposobno samo proizvajati. Pomanjkanje železa spada med najpogostejše pomanjkanje hranil na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je približno dve milijardi ljudi po vsem svetu slabokrvnih, večinoma zaradi pomanjkanja železa. Zakaj nam primanjkuje železa, kako ga lahko dobimo v telo in ali ga je lahko preveč?
Pod okrilje Belokranjskega muzeja spada tudi Galerija Kambič, ki se ponaša z vrhunsko zbirko umetniških del – donacijo zakoncev Kambič. V pritličju galerije pa je svoje mesto našla tudi zelo izvirna razstava, na kateri se belokranjska dediščina predstavi v sodobni obliki. Mozaik je bil sprva poznan kot dekorativni dodatek na tleh in zidovih, danes pa mozaične tehnike odpirajo nove dimenzije umetniškega izražanja. Aljaž Vidrajz se je za mozaicista izučil na priznani šoli v italijanskem mestu Spilimbergo. Oder je najpomembnejši prostor mladega plesalca, glasbenika, koreografa in performerja Žigana Kranjčana. V slovenski umetniški prostor je s svojimi nastopi in avtorskimi projekti prinesel veliko svežine. Slovenski raziskovalci so razkrili skrivnosti zanimivega rokopisa, imenovanega Gorske bukve, ki je leta 1582 nastal v vasi Raka. To so bili zakoni, ki so določali red in razmerja v vinogradih. Gorske bukve so najstarejše ohranjeno pravno besedilo v slovenskem jeziku. Glavna sprehajalna ulica starega slovenskega obmorskega mesta Koper se imenuje Čevljarska ulica, saj so bile tu nekoč, pred več stoletji večinoma čevljarske delavnice.
Ilustratorka in oblikovalka Alja Horvat je že kot majhna deklica rada ustvarjala, v času študija pa je strast do umetnosti začela spreminjati v resen posel. Danes, pri komaj 26 letih, se lahko pohvali z uspešno domačo in mednarodno kariero. Med drugim je sodelovala z modno znamko Anthropologie, z Disneyem, Filo, Urban Outfitters, z Barcaffejem, Jeruzalemom Ormož. Njeno nadarjenost so opazili tudi pri reviji Forbes, kjer so jo uvrstili med trideset najboljših umetnikov in umetnic na svetu, starih manj kot 30 let. Mlada podjetnica, ki jo najbolj navdihujejo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja ter glasba iz teh časov, je leta 2021 ustvarila tudi svojo prvo modno znamko by Alja Horvat; pred kratkim (1. februarja) je predstavila tretjo kolekcijo oblačil.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Ivan Cajzek že 32 let piše uspešno zgodbo v gradbeništvu in postavlja vedno nove mejnike. Predstavljamo vam tudi najstarejšo frizerko Margit Grah, ki je narekovala frizerske smernice v Prekmurju.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba in besedilo Zoran Predin Ko so prišli naši predniki iz Zakarpatja, kjer so živeli med rekami Dnjeper, Dnjester, Odra in Visla, in so se naučili plavati ter naselili v naših hribih in genih, kot poje Praslovan, so se formirali drobci našega nezavednega, ki je kasneje oblikovalo tudi sodobne fenomene, o katerih poje Zoran Predin.
Ljudje se rodimo z različnimi talenti, od nas pa je odvisno, katere in kako jih bomo negovali. Nekateri vse življenje hranijo malega ustvarjalca v sebi, čeprav jih je poklicna pot popeljala v povsem drugo smer. Med njimi je tudi dr. Marko Pokorn, priznan pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike. Vsaj toliko časa, kot opravlja zdravniški poklic, ustvarja tudi za gledališče in televizijo. Kako vidi svet in svoj poklic, smo lahko brali v časopisu Delo v njegovih kolumnah, ki so zdaj zbrane v knjigi Smešno, ma non troppo, ob vsem tem pa pravi, da je po duši glasbenik. O pomenu umetnosti smo govorili še s tremi vrhunskimi strokovnjaki: z znanstvenikom dr. Jadranom Lenarčičem, medicinsko embriologinjo Lili Bačer Kermavner in vrhovnim sodnikom Janezom Vlajem. Poleg bogatih profesionalnih karier nizajo uspehe tudi na umetniškem področju: v gledališču, glasbi in likovni umetnosti. Ob koncu oddaje vas vabimo še na sprehod po slovenskih Benetkah, Kostanjevici na Krki. Tja smo se odpravili z umetnico, kiparko, dolgoletno profesorico in prejemnico številnih stanovskih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada, go. Dragico Čadež.
Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?
Neveljaven email naslov