Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Humor je veščina, ki jo je treba razvijati, njena posledica pa je smeh, ki zdravi, pomirja in združuje. Pred 1. aprilom bomo v oddaji Ah, ta leta! o humorju, smehu in smejanju govorili z igralko in dobitnico petih naslovov žlahtne komedijantke Vesno Pernarčič. Svoj pogled na humor in Slovence bo predstavil tudi novinar, urednik, humorist in satirik Tone Fornezzi Tof. Pokukali pa bomo še v zakulisje kultne satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Smejmo se!
Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW. Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?
Vsaka družina ima svojo zgodbo. Večina se jih začne in konča v istem okolju, veliko pa je takih, ki začnejo pisati novo pot v novi domovini. Zgodbe takšnih družin na Bavarskem je odkrival in predstavil Nils Kopp. 22. januar je praznik sv. Vincencija, zimskega svetnika, ki ga imajo vinogradniki še posebej radi. V večini krajev na severu Hrvaške je navada, da ga slavijo z blagoslovom vinske trte. Tokrat pa so krstili škrlet, avtohtono sorto iz Moslavine. V središču Budimpešte že sto let stoji majhna delavnica, v kateri izdelujejo krtače in čopiče. Obrt že 42 let vodi mojstrica, vnukinja izdelovalca krtač, ki je v prvi svetovni vojni oslepel in kljub temu odprl delavnico. Goriški radič velja za eno najbolj cenjenih sort radiča na svetu. Rodil se je na mrzlih goriških tleh in osvojil nekatere najbolj priznane kuharske mojstre. Njegovo poreklo je starodavno, za njegov uspeh pa je zaslužna predvsem majhna skupina goriških kmetov.
Andrej Klančar je začel podjetniško pot pri komaj 22 letih. Čeprav je vodenje družinskega podjetja Klančar žerjavi prevzel od očeta leta 2008, ko je bilo gradbeništvo na kolenih, je z inovativnim pristopom, drznimi odločitvami in ekipo mladih zanesenjakov položaj podjetja kmalu po prevzemu še utrdil. Začel je s 14 žerjavi, danes jih imajo več kot 100, trideset redno zaposlenih pa nudi celovito storitev najema žerjavov in gradbenih dvigal. Lani so ustvarili dobrih pet milijonov evrov prihodkov in skoraj 103 000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Približno 30 odstotkov prometa zaslužijo s prodajo v Avstrijo, na Madžarsko, Hrvaško, v Italijo in Bolgarijo. Sodelujejo tako s slovenskimi kot tudi z večjimi svetovnimi gradbenimi podjetji. Med drugim trenutno pomagajo pri gradnji viadukta Gabrovica pod Črnim Kalom in bazena Ilirija v Ljubljani, posebej ponosni pa so na projekt Planica, kjer so sodelovali pri gradnji nordijskega centra in velikanke.
V studiu gostimo predsednika Sindikata kmetov Slovenije. Predstavi nam zahteve, ki so jih na vlado naslovili na petkovem protestnem shodu. Nadaljujemo v Pomurju, kjer smo obiskali prašičerejsko kmetijo Mikola. Na Sejmu čebelarstva ApiSlovenija smo se z udeleženci pogovarjali o prehrani čebel, inovacijah in panjskih končnicah. Obiskali smo tudi letošnjo licitacijo vrednega lesa v Slovenj Gradcu. Ob koncu oddaje opozorimo še na potek letošnje kampanje oddaje zbirnih vlog za ukrepe SKP.
REZ PAHLJAČASTEGA JAVORJA Pred 15 leti si je Irena na sredini novo položene trate omislila rdečelistni javor. Javor, ki se je ob dopoldanskem soncu lepo razrasel, so doslej temeljiteje porezali le enkrat. Sebastjana je pred dnevi čakala nova rez; javor je precej pomladil. DAVOR PRIPRAVLJA GREDE V Roženplju, kjer se je snežna odeja stajala nedavno, je Davor začel obujati svoj vrt v novo vrtnarsko sezono. Težko ilovico je že dvakrat prerahljal, vdelal pa je tudi kompost in suhe ostanke rastlin za zeleno gnojenje. Posadil je odporne sorte krompirja. SEMENJALNICA OHRANJA STARE SORTE Po pripovedovanju redne gledalke smo se napotili v Lesce, v Semenjalnico ob Čebelarskem centru. Tam zbirajo in ohranjajo semena starih sort fižola, graha, boba, ki so prilagojene našim vremenskim razmeram. Spoznavamo več kot 100 let stare fotogenične sorte: cekinček, angelček, češnjevec, klošter, ostrožnik, ki jih tudi prodajajo. KRONICE PREGANJAJO ZIMO Še zimsko pusto močvirnato zemljo marca prebadajo neštete bele glavice kronic. Čeprav omamno dišijo, pa so za ljudi in živali strupene. Tako se ubranijo predvsem pred srnami. Všečni cvet je zaščiten tudi pred prevnetimi nabiralci. Iz narave lahko odnesemo le skromen šopek. navrtu@rtvslo.si
V podjetju Orodjarstvo Gorjak je družina ena temeljnih vrednot. Podjetje je v 80. letih v Račah ustanovil dedek. Prihodnost vidijo v digitalizaciji in robotizaciji. Da še zdaleč ni dovolj le sodobna oprema, pomembni so znanje, izkušnje in nadarjenost, pa vedo tako dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje v programu fotografski tehnik kot že uveljavljena fotografinja Branka Timpran.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba Jure Robežnik/besedilo Gregor Strniša Leta 1933 se je veduta Ljubljane za vedno spremenila - ozaljšala ali skazila, kakor za koga, jo je špica, ki je segala do neba. Nebotičnik je bil prispodoba gospodarskih ambicij in velikih ameriških vizij, ki naj bi se uresničevale tudi v takratni provincialni srednjeevropski Ljubljani, ki se je nekaj let ponašala z najvišjo stavbo v srednji Evropi. Toda Nebotičnik se je vsedel v srca Ljubljančanov, a še bolj se je v srca Slovencev vsedla mala terasa na njem: 36 let potem, ko je bil zgrajen, je Nebotičnik dobil svoj hit. Na vrhu Nebotičnika je skladba Belih vran iz leta 1969, pogosto napačno naslovljena kot Mala terasa. Pesem je bila izdana pri ZKP RTV Ljubljana. Avtor glasbe in aranžmaja je skladatelj Jure Robežnik, avtor besedila pa pesnik in dramatik Gregor Strniša, ki je napisal besedila tudi za številne druge slovenske popevke.
Roboti in avtomatizacija so že močno prisotni v našem vsakdanjem življenju, marsikje so postali že povsem nenadomestljivi. V prihodnosti bodo z razvojem tehnologije verjetno imeli še večjo vlogo. Kaj pa človek, bo človek postal povsem nadomestljiv? O robotih in robotiki v tokratni oddaji Ah, ta leta! z dr. Jadranom Lenarčičem, strokovnjakom z mednarodnim slovesom, ki je več kot 40 let delal na področju raziskovanja robotike, robotske kinematike, biorobotike in humanoidnih robotov.
Leta 2019 smo na svetu izdelali 460 milijonov ton plastike. Plastiko izdelujemo pretežno iz neobnovljivih virov energije, to je iz surove nafte. Ko plastične izdelke nehamo uporabljati, postanejo odpadki. V Sloveniji v povprečju vsak prebivalec ustvari 40 kilogramov plastičnih odpadkov na leto. Le 10 odstotkov jih recikliramo. Če se plastika znajde v naravi, tam ostane več sto let; najdemo jo povsod, v oblakih, toči, podzemnih jamah, vodi, morju, tudi v živih bitjih. Kaj bi lahko bila rešitev teh težav? Novi materiali, ki bi imeli enake dobre značilnosti kot plastika, bili iz surovin, ki jih je dovolj, in ne bi onesnaževali narave, torej bi se v njej razgradili na osnovne gradnike: z eno besedo – biomateriali.
Miha Pavšek se ukvarja z raziskavami ledenikov in njihovega dogajanja. Fizična geografija, naravne nesreče, dolgotrajno nastajanje slovenskih ledenikov in hitro izginjanje njihovih ostankov so predmet njegovega zanimanja. Preprosta lesena igrača Konstrukta že takoj pritegne pozornost. Zgodba tega izdelka pomembnega slovenskega oblikovalca Nika Kralja je stara več kot štiri desetletja. Konstrukta je bila zasnovana leta 1976, luč sveta pa je ugledala šele po 45 letih. V starem delu slovenske prestolnice Ljubljana se bohoti velika poznobaročna stavba – Gruberjeva palača. Njena zgodba, ki se vije od druge polovice 18. stoletja, je zelo bogata in pestra. Danes je v njenih prostorih Arhiv Republike Slovenije. Ljubljanska reševalna postaja je praznovala sto let svojega delovanja. Na intervencije so hodili s konjskimi vpregami, temeljila pa je na prostovoljstvu. Sto let pozneje je reševalna postaja poklicna in sodobno opremljena služba z več kot sto zaposlenimi. Izdelovalko vitrajev Katjo Zrimšek pritegne steklo kot material, posebno čarobnost pa vidi prav v sestavljanju njegovih delcev v nove celote. Neprosojnost barvnega stekla pa še dodatno vzbuja nekakšno skrivnost.
Začetki novomeškega podjetja Hemptouch segajo v leto 2014, ko sta Silvija Špehar in Marko Sladič združila njeno strast do narave, zelišč in naravne kozmetike in njegovo strast do podjetništva in konoplje. V podjetju je danes redno zaposlenih deset ljudi, ponujajo pa petnajst različnih izdelkov za nego kože z izvlečki iz konoplje in izbranih zelišč. Ves čas so usmerjeni k trajnostnim rešitvam in razvoju; konoplja je vzgojena v Sloveniji, izdelki so veganski in zapakirani v reciklirano embalažo. Med drugim jih izvažajo v Nemčijo, Veliko Britanijo, na Češko in Nizozemsko, prodreti jim je uspelo celo na zahteven japonski trg. Za izdelke so prejeli številne ugledne mednarodne nagrade, posebej ponosni pa so na certifikat Natrue; so prva kozmetika v Sloveniji in prva CBD-kozmetika na svetu, ki je pridobila ta najstrožji certifikat naravne in organske kozmetike.
Spoznali boste mlade čebelarje iz loške doline ter prvega abasadorja, ki dela na kemijskem inštitutu Slovenije. Šli bomo na tolminsko, kjer so predstavili pomen pobude za vpis drežniške koze v register nesnovne kulturne dediščine. Spregovorili bomo o podlubnikih, ki so se ponovno nevarno namnožili.V Državnem svetu je pred dnevi potekal posvet o vplivih populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino. Kmetje se pritožujejo, da je velikih zveri pri nas preveč in zahtevajo omejitev njihovega števila. V Portorožu je potekal jubilejni 25-ti festival malvazije, šli smo tudi do mlade vinarke v Neblem.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Ključ do uspeha je tehnološki razvoj in hitro prilagajanje potrebam na trgu z novimi izdelki, pravijo v družinskem podjetju Medle, vodilnem proizvajalcu senčil. Nekdanje servisno podjetje za montiranje rolet ima danes 200 zaposlenih. Uspešno so razvili kulturo inoviranja, vztrajajo pri enoizmenskem delu ter prisegajo na trdne in poštene odnose s partnerji in sodelavci.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V življenju se nas lahko dotakne marsikaj, a nič ni prijetnejšega in bolj pomirjujočega od iskrenega dotika sočloveka. Od petih čutil, ki jih premoremo ljudje, je dotik morda najbolj spregledan, a obenem verjetno najpomembnejši. Ključen je pri tem, kako dojemamo svet. Poleg tega imajo dotiki, objemi in poljubi pomemben vpliv na naše telesno in duševno zdravje. Kljub temu pa se zdi, da se ne znamo več dotikati drug drugega, da se dotikov bojimo ali pa nam zanje preprosto zmanjka časa. O pomenu dotikov v našem življenju se bo voditeljica Helena Pirc pogovarjala s psihologom z dr. Aleksandrom Zadelom. Dotikanje izginja tudi iz zdravstvenih in varstvenih ustanov, čeprav je ravno tam mnogokrat najbolj potreben. Tega se zaveda tudi zdravnica Iwona Ewa Kosi, ki se brez strahu dotakne svojih pacientov. Obiskali smo jo v Koroškem domu starostnikov. Na koncu bomo spoznali še osebe z gluhoslepoto, za katere je dotik glavno sredstvo sporazumevanja in okno v svet. Slovenija je v letu 2021 postala tudi prva država na svetu, ki je jezik gluhoslepih vpisala v Ustavo Republike Slovenije.
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
Neveljaven email naslov