Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred evropskim dnevom jezikov bomo govorili o učenju jezikov, pomenu večkulturnosti, stereotipih in predstavah, ki jih imamo o kakšnem narodu. Kako lahko sobivata dve na videz popolnoma oddaljeni in drugačni kulturi, nam bosta povedala zakonca Huiqin Wang in sinolog dr. Mitja Saje, ena od vodilnih promotorjev kitajske kulture v Sloveniji in slovenske na Kitajskem. Svojo zgodbo o učenju slovenščine bosta z nami delila tudi Britanec Nick Wurr in Japonka Nagisa Moritoki Škof. O deželah in njihovih prebivalcih si namreč radi ustvarimo predstave, ki pa niso nujno resnične. Kakšni stereotipi naj bi veljali za Slovence? Kaj si mi mislimo o drugih narodih? S profesorico za portugalsko književnost in prevajalko iz portugalščine, španščine in francoščine dr. Mojco Medvedšek pa bomo spregovorili o ljubezni do jezikov, kako jo je učenje jezikov oblikovalo ne samo profesionalno, temveč tudi osebno, in o tem, kako si s poznavanjem tujih jezikov odpiramo nova okna v svet, v nove kulture, vrednote, običaje in zgodovino tudi drugih narodov. Za ohranitev jezika pa je danes zelo pomembna tudi njegova digitalizacija, zato bomo v rubriki Ah, ta splet predstavili portal digitalne slovenščine – slovenščina.eu.
Vizionar je oddaja, v kateri v ospredje postavljamo obrtnike in podjetnike. V njej predstavljamo zgodbe o uspehu ambicioznih posameznikov, ki navdihujejo, so drzni in vidijo v prihodnost. Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo. V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.
Obiskali smo Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana in z vodjo Centra mačje kulture – Minami Kat, Pšenico Kovačič, klepetali o mačji telesni govorici in vedenju zavetniških mačk. Svetujemo, kako lahko skozi igro utrdimo odnose z našo mačko. Predstavljamo v naravi že izumrlo podvrsto indokitajskega sika jelena. Občudovali smo jo v Ljubljanskem živalskem vrtu. Posneli smo zgleden primer sobivanja človek – netopir. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
POSEBEN VRT PATRA GRŽANA Poseben vrt ima pater Karel. Tloris povzema starodavne, krožno urejene gredice. Obdelujemo jih s potke, ne da bi stopili na zemljo. Poti v labirintu vodijo do osrednje zeliščne spirale z izvirom vode. To je točka presežnosti, vrt pa povezuje nebo in zemljo. OCTOVEC ZA LIMONADO Če ste bili prepričani, da rdečkasta soplodja octovca niso užitna, morda še niste spoznali Karmen Gajšek. Kozjanska nabiralka iz betičastih skupkov plodov ustvari moko, uporabno za piškote. Za oddajo pa je iz soplodij izstisnila limonado. JESENSKE LEPOTICE Glede na vreme smo korenito, brez prehoda iz soparnega poletja, prešli v jesen. Nagovarjajo nas že jesenski okrasni nasadi. Izbor v tem času najlepših cvetov, pa tudi necvetočih okrasnih rastlin je pester, to znova spoznavamo s Klementino Tement.
Leta 1989 je pes v bolnišnici v Angliji nekemu pacientu posvečal nenavadno pozornost: nenehno je vohal njegovo kožo. Pacientu so kmalu diagnosticirali maligni melanom. Ugotovili so, da je pes s svojim izostrenim vohom zaznal nekaj, česar človeško oko ne more. V zadnjem desetletju pse urimo za zaznavanje raka, epileptičnih napadov in diabetesa ter celo za bolezni rastlin. Mravlje uporabljajo voh za komunikacijo, navigacijo, iskanje hrane in prepoznavo članov svoje kolonije. Njihov voh raziskujejo tudi za zgodnje odkrivanje raka pri ljudeh. V osmih urah lahko za tovrstno zaznavanje izurijo 24 mravelj. Bolezni lahko zaznavajo tudi čebele in ogorčice. Kako je to mogoče?
Katja Temnik je bila vrsto let kapetanka košarkarske reprezentance Slovenije. Leta 2010 je sklenila športno pot, se vrnila domov v Žiče in iz maminega konjička in navdušenja nad ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov ustvarila družinski posel. Danes na zeliščnem vrtu in družinski kmetiji Majnika raste okoli 180 različnih rastlin, od teh jih 80 predelajo v čaje, hidrolate, tinkture in zeliščno sol. Ohranjajo svoja semena, veliko večino dela pa opravijo ročno. V redni ponudbi imajo 30 izdelkov, ki se jim bo v kratkem pridružilo še ducat iz nove blagovne znamke Zajcklošter; slednji so narejeni izključno iz zelišč z zeliščnega vrta v Žički kartuziji, za katerega Katja in njena mama Majda skrbita od leta 2020. Kmetujejo brez umetnih gnojil in škropiv, brez hibridov in plastičnih folij. Poleg pridelave in predelave nudijo izobraževanje in izobraževalni turizem, sodelujejo pa tudi z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami. Prav slednje je osnova srčnega gospodarstva, ki ga želi razvijati Katja in za katero meni, da je edino pravo gospodarstvo za prihodnost človeka.
Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah. Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili, obutvijo in dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva. Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov. Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem. Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zbirka Pesmi štirih je dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij. Nekaj je bilo v zraku tiste pomladi leta 1953. V kinu so se generacije raznežile ob filmu Vesna, pomanjkanje papirja pa je leta 1953 združilo glasove Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka v pesniško knjižico z naslovom Pesmi Štirih. Pesniki in bralci so si želeli oddahniti od graditeljstva povojne poezije in so spet razmišljali o življenju, ljubezni - in o poeziji. Četudi si kritiki glede pomena zbirke še vedno niso enotni, v oddaji iz serije 50 knjig tri četrt stoletja pozneje iščemo odgovor na vprašanje o poeziji. Najdemo ga v kratkih pogovorih z mladimi iz krožka gimnazije Vič, ki pod mentorstvom prof. Marjetke Krapež ponovno skušajo odgovoriti na večno vprašanje o tem, kako pesmi spreminjajo življenja. Zbirka Pesmi štirih je tako dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.
V začetku septembra je mednarodni dan svežega zraka in modrega neba. Zato bomo v prvi oddaji jesenske sezone odšli na svež zrak, pod modro nebo. Ne bomo pa šli samo ven, ampak tudi nazaj – v preteklost. S skrbnico dvorca Strmol Gordano Bilušić bomo raziskovali bogato kulturno in zgodovinsko dediščino dvorca ter življenja v njem, v največjem muzeju na prostem, Muzeju stavbne dediščine v Rogatcu, pa z Nives Brezovnik podoživeli utrip življenja in ustvarjanja vaških ljudi pred 200 leti. Spoznali bomo, kaj je to štepih, kako so nekoč ročno oblikovali steklo, kovali žeblje, pletli košare, pekli slastno tradicionalno obsoteljsko pecivo ... Voditeljica Helena Pirc bo zavila tudi v muzejsko trgovino oz. »lodn« in v čudovitem zeliščnem vrtu spoznavala zdravilne lastnosti različnih rastlin, v rubriki Ah, ta splet! pa se bo Nina Cijan z gostom dr. Simonom Kolmaničem poglobila v mešano oziroma obogateno resničnost.
V tokratni vizionarski zgodbi vam predstavljamo Romano Brino Gobec, ki je pred leti pustila varno službo in se podala na ustvarjalno pot s pomočjo naravnih barv. Sicer ekonomistka in magistrica grafičnih komunikacij danes pripravlja lastno blagovno znamko, svoje znanje pa predaja tudi na delavnicah. Delavnica, v kateri se je leta 1950 s pečarstvom začel ukvarjati Mihael Avguštin, je bila do danes že nekajkrat dozidana, ročno delo so delno nadomestili s stroji. Še vedno pa pečarja odlikujejo spretne roke in veselje do gline, nam pove mojster Marko iz obrtniške družine Avguštin.
Obiskali smo družino, v kateri ob obilici ljubezni uspešno sobivajo andaluzijska kobila, psa turška kangala in krškopoljska pujsa. Predstavljamo uspešen primer posvojitve psičke, ki je imela velike težave z zaupanjem ljudem. Ob srčni skrbnici in nasvetu strokovnjakinje je zdaj psička Nuša radoživa in aktivna psička. Na selitveni poti smo prestregli grahasto tukalico. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
PRIDELEK Z GRED SEJMIŠČA V GORNJI RADGONI Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. JESENSKA DOPOLNITEV NASADA Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice. POTAKNJENCI DREVESA ŽIVLJENJA Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat. JESENSKE SETVE IN SAJENJE Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
Marmorirana smrdljivka lahko povzroča škodo na plodovih breskev, marelic, hrušk in jabolk. Njeni najučinkovitejši naravni sovražniki so osice, ki svoja jajčeca odlagajo v jajčeca smrdljivke in povzročijo njihov propad. Škodljivci naj bi bili odgovorni za izgubo približno 40 % pridelka po vsem svetu. Najbolj razširjen način zatiranja škodljivih organizmov je s fitofarmacevtskimi oz. kemičnimi sredstvi. Od 60. let prejšnjega stoletja se je poraba fitofarmacevtskih sredstev močno povečala. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu vsako leto porabimo okoli 4 milijone ton fitofarmacevtskih sredstev. Največji porabniki so ZDA, Brazilija in Kitajska. Ena od alternativ kemičnim sredstvom za varstvo rastlin pred škodljivci so njihovi naravni sovražniki.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
Zakonca Goljevšček sta leta 2005 poslovni izziv in poslanstvo našla v izvajanju terapij s pomočjo konja. Vse, kar počneta, temelji na lastnem razvoju, pravita ustanovitelja zavoda Nazaj na konja. Ta ima sedež v Konjeniškem parku Starošince in je bil prva slovenska nevladna organizacija z vizijo uresničevanja celostnega pristopa k obravnavi oseb s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju s pomočjo konja. V hlevu imajo 19 konj, od tega 10 terapevtskih. Ekipa 11 sodelavcev in 15 prostovoljcev pripravlja tudi številne druge dejavnosti, kot so počitniški tabori za otroke in mladostnike, spoznavne družinske urice, programi za podjetja in šola jahanja. Gostje lahko pri njih tudi prenočijo. Za ta namen so pred petimi leti na posestvu uredili lesene počitniške hiške, v katerih je prostora za 34 ljudi. Prav zdaj začenjajo nov petletni projekt vzpostavitve večgeneracijskega centra Stičišče, ki bo deloval na območju celotnega Spodnjega Podravja.
Ivan Juretić gradi planinska zavetišča v hrvaških gorah. Pri tem se mu vedno, brez kakršnega koli povabila pridružijo posamezniki, ki so se pripravljeni spopasti z njegovim novim podvigom. Dovolj je, da jim sporočijo kraj in čas akcije, in ni naloge, ki je ta ekipa navdušencev ne bi opravila. Tako nastajajo prav posebni projekti. Takšni, ki omogočajo tudi pogled na svet s ptičje perspektive.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. So nas napisali, oziroma kar prečitali, Butalci? Nas Milčinski pozna bolje, kot poznamo sami sebe? Takole pravi: ”In takih ljudi je povsod dosti, česar ne vidijo, ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni." "Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, pa ji pravijo potok. Ob obeh kraji mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve tri hiše imajo nadstropja, jim pra-vijo graščine. Ime je vasi Butale" Tako začenja Fran Milčinski pripo-vedko o Butalcih, knjigo, ki smo jo vsi brali, ki jo vsi poznamo, toda nočemo si priznati, da nas je malo tudi napisala. Butalci veljajo za eno največjih slovenskih knjižnih uspešnic vseh časov. V raznih oblikah in z različnim izborom zgodb so do zdaj izšli že kakih dvajsetkrat, be-remo jih od otroštva do odraslosti in vsakokrat jih drugače razumemo. Butalci so bili v slovenski literarni zgodovini precej zapostavljeni, težave pa so bile tudi z literarno zgodovinsko umestitvijo - čeprav je Milčinski ustvarjal v času realizma in naturalizma, bi mu težko nadeli oznako realist. Bil je pač humorist. In ta oznaka ga je stala kanona. Toda sogovornik ddr. Igor Grdina v oddaji jasno pove: “V živem kanonu so še kako prisotni, legije navadnih bralcev navsezadnje legitimirajo delo; je pa Milčinski izjemen stilist, samo še Ivan Cankar je imel v tisti generaciji tako prepoznaven slog.”
Franc Brlec izhaja iz družinskega podjetja, ki se je že v 70. letih ukvarjalo z gradbeno dejavnostjo. Prve izkušnje je pridobival z očetovim buldožerjem, samostojno pot pa je začel leta 2004. Pri svojem poslu prisega na ekipno delo, strokovnost in srčnost. Spretne roke in dobra volja pa so najpomembnejše pri izdelovanju lesenih sodov. Šole za sodarje ni več, prav tako je izjemno malo sodarskih mojstrov. Naša ekipa je obiskala družino Küzma, ki sode izdeluje več kot 100 let. Danes jih prodajajo povsod po svetu.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom. SAJENJE KAPUSNIC JESENI Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek. OD GROZDJA DO ROZIN Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine. VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Neveljaven email naslov