Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.
Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.
Posledice lanske suše najbolj občutijo govedorejci. Količine oddanega mleka so že nižje, stalež živali pada. Tudi v slovenski prašičereji se število živali še vedno zmanjšuje. Naložbe v nove tehnologije, opremo in hleve so v času cenovnih nihanj in drage proizvodnje tvegane. Obiskali smo predsednika Zveze prašičerejcev Slovenije, ki se je kljub temu odločil za izgradnjo novega hleva. V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil« so pretekli teden pripravila delavnico o senzorični oceni mlevskih izdelkov.
NEPOZEBNIK Čarobno je opazovati kak cvet v naravi sredi zime. Še posebej, če je zanimivih barv ali oblik, kot je nepozebnikov. Njegovi venčni listi spominjajo na dolge pajkove noge. Cvetovi, ki so lahko rumenih, oranžnih ali rdečkastih barv, tudi lepo dišijo. KAVA IZ REGRATOVIH KORENIN Pri Podgorškovih, ki živijo tesno povezani z naravo, tokrat pripravljajo novo zanimivost. Za osnovo nenavadne, a okusne kave uporabljajo – regrat! V uredništvu Na vrtu vam prišepnemo, da je nepogrešljiv vsakodnevni napitek odličen. SOBNE RASTLINE V PRESTOLNICI S klubom Gaia smo tokrat v Ljubljani spoznavali zimske ljubljenke Januše Rotovnik. Ker so nezahtevni, ima najraje kaktuse, več oskrbe pa potrebujejo zamije, fikusi in taščini jeziki. Nekaj rastlin bosta z Nevenko Breznik Beton razmnožili. ZIMSKI CVET V Arboretumu Volčji Potok omamno diši še ena grmovnica, ki cveti pozimi rumenkasto - zimski cvet. Vasja Dornik rastlino po sneženju otrese in reši veje, ujete v sneg. Zaradi prenizkih temperatur lahko zimski cvet pomrzne, zato ga sadimo v zavetne lege.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V Sloveniji je okoli 200.000 ljudi z okvaro sluha. Približno tretjina jih že uporablja slušni aparat, druga tretjina ga bo kmalu začela uporabljati, zad-nja tretjina pa si naglušnosti noče priznati. Naša življenjska doba se podaljšuje, s tem pa se povečuje verjetnost, da bomo morali tudi sami sprejeti neko stopnjo izgube sluha. Čeprav je naglušnost navzven nevidna, so njene posledice zelo opazne. Naglušnost oteži sporazumevanje z okolico, kar lahko vodi v družbeno osamitev, tesnobo in celo depresijo. A ni treba, da je tako, rešitve obstajajo. O njih in izzivih naglušnih oseb se bomo v studiu pogovarjali z Borisom Horvatom, predsednikom Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko – Auris, ki si že vrsto let prizadeva za pravice oseb z okvaro sluha. Tudi sam ima že od otroštva težave s sluhom, življenje pa se mu je obrnilo na bolje šele, ko je v odraslih letih začel uporabljati slušni aparat. O prednostih in načinu delovanja slušnega aparata bo v oddaji spregovoril tudi slušni akustik, oddajo pa bomo zaokrožili s predstavitvijo portala Dostopno.si, s katerim se na TV Slovenija trudijo, da bi bile vsebine dostopne tudi gledalcem z okvaro sluha.
Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?
Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke. Te so kakor prave hiše – z miniaturnimi kuhinjami, kopalnicami, sobicami, blazinicami in umivalnički. Pri izdelovanju lesenih hišk daje prednost naravnim materialom, kot sta bombaž in filc. Pri oblikovanju pa lahko sodelujejo starši in otroci z vsega sveta. Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici. Les ga spremlja že vse življenje. Vsak kos lesa – privlačen, nenavaden in vseh vrst – postane pod njegovimi prsti unikaten izdelek: skleda, pladenj, včasih pa iz nenavadne korenine na koncu zaživi prava skulptura. V središču Ljubljane ima svoje prostore prav poseben muzej – Muzej bančništva – Bankarium. V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes. V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo. Jama pod Babjim zobom je ena najstarejših v Sloveniji. Leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine, in je zato težje dostopna. Krasijo jo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto zaviti kapniki helektiti, ki so v Sloveniji, pa tudi drugod, zelo redki.
Prvi del oddaje namenjamo ekološkemu kmetijstvu. Obiskali smo ekološko kmetijo Zabukovec v Gabrijelah pri Sevnici, kjer se ukvarjajo z rejo pitovnega goveda. Zgradili so tudi zelo sodoben hlev. Z dr. Martino Bavec se pogovarjamo o ekološkem kmetijstvu v novem programskem obdobju SKP. V nadaljevanju opozorimo na uporabo varnostnega pasu v traktorjih. Predstavimo tudi pomen in delo Hmeljarskega inštituta v Žalcu, ki je v lanskem letu obeležil visok jubilej.
INVENTURA SEMEN IN KALILNI TEST Januarja naši zeleni prsti še počivajo, ča pa nas klub temu nekoliko srbijo, lahko že zdaj pripravimo setvene načrte in naredimo inventuro semen. Pri tem pregledamo, katero in koliko staro seme imamo doma. NAREDIMO JABOLČNI KIS Primož Dececco pripravlja jabolčni kis tako, kot je to počel njegov oče. Jabolka natolče, jih pusti pokrita tri tedne, nato nanje nalije vodo. Po treh mesecih dobi mladi, po pol leta pa "ta pravi" kis. ZIMSKA OSKRBA PELARGONIJ Pelargonije so med najbolj priljubljenim sezonskim cvetjem. Pogosto jih prezimujemo. Kako jih oskrbovati in koliko jih zalivati pozimi, svetuje Sebastjan Lipar.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Alkohol pijemo ob vseh večjih življenjskih dogodkih, pijemo ga za sprostitev, premagovanje stresa, razvedrilo ali zaradi dolgčasa. Razlogi za pitje se vedno najdejo. Kaj pa razlogi za to, da kozarce odložimo? V oddaji Ah, ta leta! danes o pretiranem in tveganem pitju alkohola, o posledicah, ki jih ima to na posameznika in družbo, ter o tem, kako se izviti iz primeža odvisnosti. Svoje znanje in izkušnje bo z nami delila zdravnica, specialistka psihiatrije, ki se je izpopolnjevala na področju zdravljenja odvisnosti, dr. Zdenka Čebašek Travnik. Svojo zgodbo o prehojeni poti iz omame alkohola nam bo zaupal Mijo Levačič. V oddaji pa bomo prisluhnili tudi članom ene od 30 skupin društva Al-anon, ki se srečujejo po vsej Sloveniji in v katerih lahko svojci alkoholikov poiščejo podporo. V Sloveniji pa že več kot 30 let obstaja tudi skupnost anonimnih alkoholikov; kot v oddaji razkrivajo nekateri člani društva Anonimnih alkoholikov, je bistvo njihove skupnosti medsebojna podpora pri vztrajanju v treznosti.
Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.
Usodo naroda piše tudi vsebina njegovih loncev, vsebino loncev pa narekujejo tudi kuharske knjige, ki to vsebino na tak ali drugačen način izrazijo. Slovenska kuharica je do danes izšla v skupni nakladi več kot 200.000 izvodov in doživela 30 različnih izdaj. Z etnologom dr. Janezom Bogatajem smo se pogovorili o njenem vplivu na generacije in tudi o besednjaku, ki je pomembno vplival na konstitucijo naše nacionalne kuhinje, ki je vedno odraz socialnoekonomskega polja. Pisateljica Katarina Marinčič je Kalinškovi pripisala sposobnost opazovanja, spontano demokratičnost in prirojeno svetovljanstvo, mladi kuharski mojster Simon Pirš pa je pokazal, kako se skozi kodificirano slovensko kuhinjo izraža milenijska kulinarika.
V tokratni oddaji se bomo najprej sprehodili ob vodotokih v Slovenski Istri, ki so po dolgih letih večinoma lepo urejeni in predvsem pretočni. Obširno bomo spregovorili o Bovški ovci, siru, volni in še čem. Izvedeli boste, kja pomeni agro-ekologija ali tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Zagotovo zelo zanimiva tema. Šli smo na Vogršček, ki se počasi polni, a žal je namakalni razvod star in dotrajan, zato lahko v novi sezoni še vedno pride tudi do večjih težav z namakanjem. V Portorožu se je minuli december vrnil na prizorišče tradicionalni festival penin, k ije gostil 39 razstavljalcev iz 5-h držav. Presstavili pa vam bomo tudi novo direktorico Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Jano Čuk.
APNENI PREMAZ Sebastjan Lipar v prvi polovici januarja debla sadnih dreves, sploh mladih, prebeli z doma pripravljeno mešanico apna in vode. Največ je nanese na južno stran, kamor se sonce najbolj upira. Če premaz sperejo padavine, ga znova nanese. RAZMNOŽEVANJE S KORENINSKIMI POTAKNJENCI Na vrtu Rifnik tokrat spoznavamo, kako preprosto je pozimi razmnoževanje trajnic s koreninami. Primerno debele korenine – okoli 7 mm – imata tudi trpežna in nezahtevna mehki akant in t. i. sladka praprot, ki se bosta ukoreninila v treh mesecih. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ - NEKAJ SVEŽE ZELENJAVE POZIMI Pogled na vrt nas te dni morda spravi v obup, pa vendar se lahko – če smo pravočasno sejali ali sadili – razveselimo še kakšne zelenjave. Irena se pobaha z rodnim brstičnim ohrovtom, kmalu pa se nadeja 'žetve' azijske listne zelenjave. AROMATERAPIJA Naravo sprejemamo z več čutili, pogosto pa zanemarjamo tistega za voh. Že če poduhamo vejico iglavca, cvet sivke ali list roženkravta, s tem vplivamo na boljše počutje. Z aromaterapijo so že v davnini uspešno blažili mnoge zdravstvene tegobe, zagotavlja Nataša Špiranec Maurer. navrtu@rtvslo.si
Preverili smo, kako je poskrbljeno za prostoživeče muce ob spodnji in zgornji postaji Pohorske vzpenjače in zakaj prostoživeče muce, ob primernih pogojih, ne umaknemo iz njihovega življenjskega okolja. Ponovno smo obiskali družino Fras. Po izgubi psičke Elze se jim je pridružila simpatična in izzivov polna psička Paula. Svetujemo kdaj in katere pse je primerno pred sprehodom obleči. Predstavljamo Ina, mladega francoskega pirenejskega ptičarja.Pojasnjujemo pa tudi, zakaj je pomembno vsakoletno januarsko štetje vodnih ptic. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Zmagovalna miselnost, vztrajnost, a tudi igrivost in svojeglavost – to je le nekaj lastnosti, ki krasijo legendo slovenske košarke, Iva Daneua. Bil je nepogrešljiv član jugoslovanske košarkarske reprezentance, s katero je leta 1968 postal olimpijski podprvak, ob koncu sezone leta 1970 pa še svetovni prvak. V dresu ljubljanske Olimpije je osvojil kar šest naslovov državnega prvaka. Imel je izredne motorične sposobnosti in sposobnost zadeti koš, kar je še posebej neverjetno glede na dejstvo, da je na eno oko že od rojstva skoraj slep. Vse to Iva Daneua uvršča med največje, med legende slovenske košarke in slovenskega športa sploh. V pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pa Iva spoznamo predvsem kot srčnega, skromnega, ljubečega, včasih tudi trmastega in tekmovalnega, predvsem pa ponosnega človeka, gospoda z veliko začetnico. Da košarka človeku zleze pod kožo, dokazujejo tudi člani in članice veteranske košarkarske ekipe, ki smo jih obiskali na enem od njihovih rednih tedenskih treningov. Med njimi so številna znana imena slovenske košarke, kot sta Slavko Kotnik in Anton Vidmar, oče Gašperja Vidmarja, ki dosegajo izjemne rezultate na evropskih in svetovnih prvenstvih veteranske košarke. Priznavajo pa, da igra pod košem v njihovih letih le ni več tako hitra in eksplozivna, kot je bila v njihovih najboljših igralskih letih.
Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. Program Zora je v Sloveniji začel delovati pred 20 leti. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi.
Marko Drpić se posveča raziskovanju zgodovine tiska, kaligrafiji v različnih materialih, tiskarskih strojev in opreme, ki jo že dolgo časa zbira. Na razvoj in nastanek tiska gleda skozi različne oči: jezikoslovne, grafične, zgodovinske in bibliotekarske. Leta 1869 je bila ustanovljena prva požarna obramba na Slovenskem. Sto let pozneje pa je v starem mestnem jedru Metlike zaživel Slovenski gasilski muzej. V dveh stavbah tik ob gradu se razprostre dediščina slovenskega gasilstva. Sredi Ljubljane je prav posebna kmetija. Posebna zato, ker tu skrbno razvijajo posebno dejavnost – urbano gobarjenje. V Gobnjaku, kot je kmetiji ime, gojijo izbrane in medicinske gobe, velik pomen pa dajejo tudi trajnostnemu načinu kmetijstva. Zbirateljstvo je gotovo prav posebna strast. Ivan Jurjevič je za predmet svojega občudovanja izbral nekaj prav nenavadnega. Nekaj, kar nas mnoge vrne v čas otroštva. Verjetno ga skoraj ni med nami, ki ne bi kdaj imeli Pez bonbonov in figurice, v katero smo jih lepo zložili Pred tremi desetletji je v Pivki začela pisati svojo uspešno pot znana glasbena skupina Ana Pupedan. Člani skupine svojo glasbo označujejo za nekakšno fuzijo različnih glasbenih vplivov, temelj vsega pa je rock. Njihova značilnost je tudi pogosta uporaba pristnega pivškega narečja.
Neveljaven email naslov