Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji gostimo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ireno Šinko. Ob komentarjih, o dogajanju na področju kmetijstva v lanskem letu, smo se posvetimo tudi prihodnosti, ki temelji na skupni evropski kmetijski politiki.
CVETOČI RAJ NA SAVSKI TERASI Tudi v zadnjem delu trilogije, posvečene pred desetimi leti preminuli Ruth Podgornik Reš, spoznavamo njene zamisli. Cvetoči raj v Radovljici, z vseh strani ograjen z grmovnicami in drevjem, je kljub manjšim spremembam takšen, kot ga je zasadila Ruth. Nanjo lastnico poleg rastlin spominjajo tudi dobrodušne vrtne figurice. VRT OB VILI MINKA Vrt, nekoč poln dišečih vrtnic, je bil ob nakupu stare hiše v Zagorju ob Savi opuščen, zaraščen. Značilno zasavsko hišo je nova lastnica Staša Lepej prenovila, z zasaditvijo majhnega vrta pa se je umetelno poigrala Ruth. RUTH IN BUČE Mnogi gledalci se, kot nam napišete, Ruth spominjate tudi po njeni zaljubljenosti v buče. Medtem ko je Ruth srednje veliko družino – bučevke – v Sloveniji uspešno uvedla, jih je njena sestra Mateja od nekdaj vpletala v zanimive jedi. Še zdaj jih spoznava in goji v Zgornjih Gorjah na Vrtu okusov.
Družili smo se s klepetavo afriško sivo papigo, po imenu Ivo. Klepetali smo s šamanko in pisateljico Natašo Zupan ter spoznali njenega živahnega yorkshirskega terierja Maksija. Ob obisku Tropske hiše smo se posvetili glodavcem. Pripravili smo tudi pregled prazničnih fotografij in posnetkov, ki so nam jih poslali gledalci. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kako vitalni in mladostni bomo še dolgo v starost, je odvisno tudi od tega, kaj in kako jemo. S pravo prehrano namreč podpiramo pravilno delovanje telesa in krepimo imunski sistem. Na drugi strani pa je nezdravo prehranjevanje lahko dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni, utrujenost, nespečnost in slabo počutje. V studiu zato gostimo svetovalko za zdravo in uravnoteženo prehrano Marijo Merljak, ki bo svetovala, kako se lahko po prazničnih dneh, ko smo se težko izognili dobrotam z obloženih miz, vrnemo na pravo pot. O pomenu zdrave prehrane ob srčno-žilnih težavah bo spregovoril tudi zdravnik in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, primarij Matija Cevc, svoje prehranjevalne navade pa nam bo zaupal tudi Roman Habitch, ki poudarja, da je zanj v tem tretjem življenjskem obdobju poleg zdrave in redne prehrane z veliko svežega sadja in zelenjave pomembna tudi redna telesna aktivnost.
Vsako leto se po svetu rodi 1,6 milijona dvojčkov oziroma na vsakih 42 otrok po en par dvojčkov, od tega sta dve tretjini dvojajčnih, ena tretjina pa je enojajčnih dvojčkov. Ti so vedno istega spola in imajo enak genski zapis. Zato so enojajčni dvojčki pomembni za številne raziskave, zlasti kar zadeva bolezni. Do danes so bile s pomočjo enojajčnih dvojčkov opravljene študije že več kot 17 tisoč lastnosti, po katerih se dvojčki ujemajo in razlikujejo. Na podlagi tega lahko predvidevamo, kaj določajo naši geni in kaj okolje.
Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.
Še spoznavamo vrtove, ki jih pred več kot desetletjem uredila ali pomagala zasaditi Ruth Podgornik Reš. Obiskali smo atrijski vrt v Kranju in se sprehodili po jesensko barvitem vrtu v kraju Breže blizu Ribnice. ATRIJSKI VRT V KRANJU Verjetno je lažje z drevninami, grmovnicami in trajnicami zasaditi večji kot manjši vrt, še posebej, če so med želenimi rastlinami tudi take, ki kmalu prerasejo višino stanovanja. Zato so tudi na atrijskem vrtu družine Veber v Kranju, ta je v obliki črke L in s teraso meri 130 kvadratnih metrov, najprej postavili zeleno ograjo. Za lepše jutranje prebujanje sta svoj prostor na vrtu kmalu našla tudi kanadska čuga in povešavi macesen, pod igrivo vrtnarsko taktirko Ruth Podgornik Reš pa so se jima pridružili jeseni obarvana javorja, gredice cvetočih rastlin in spomladanskih čebulnic, nekaj jagodičnic, zelenjavni kotiček in manjši ribnik. MED MALO IN VELIKO GORO V osrčju Ribniške doline, pod okriljem cerkve pri sv. Ani na eni in Nove Štifte na drugi strani, je pred leti na zelenjavnih gredicah začel nastajati Vrt. Tako mu spoštljivo pravi Vida in ga ceni kot darilo, ki ji je padlo v roke na zrela leta.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Novo leto je prelomnica, ki jo mnogi vidimo kot priložnost za nov začetek. Zato sami pri sebi radi naredimo kopico zaobljub, kaj vse bomo od 1. januarja počeli drugače: živeli bolje, se znebili nezdravih razvad in izboljšali medosebne odnose. A statistika kaže, da bo velika večina teh obljub ostala neizpolnjena. Spremembe v življenju pač niso tako preproste, kot je sprememba številke na koledarju. Zakaj se vedno znova zaobljubljamo in zakaj besedo večkrat hitro prelomimo, se bomo pogovarjali s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom. Kaj pomeni biti srečen? Kako spremeniti del našega življenja na bolje? Kdaj smo zadovoljni? Kakšne zaobljube bi morali narediti? Zakaj naj bodo naše želje in cilji čim bolj konkretni, oprijemljivi in po možnosti merljivi? Od kod črpati motivacijo, da ne klonimo tik pred uresničitvijo želje? Dr. Musek Lešnik je prepričan, da se novoletne želje in cilji, pri katerih smo iskreni, v katerih se prepoznamo in jim korak za korakom sledimo, lahko izpolnijo, a šele, kadar ne vidimo zgolj cilja, ampak uživamo tudi na poti do njegove uresničitve
Leto 2022 je bilo znanstveno bogato leto. Najodmevnejši so bili dosežki v astronomiji. Najzmogljivejši vesoljski teleskop James Webb je na Zemljo poslal do zdaj najnatančnejše posnetke zgodnjega vesolja. NASA je na pot okoli Lune izstrelila vesoljsko plovilo Orion 1. Znanstveniki so prebrali zadnje dele kromosomov in sekvencirali celoten človeški genom. V letu 2022 je prvič v človeški zgodovini koncentracija toplogrednega plina metana presegla 1900 delcev na milijardo in koncentracija ogljikovega dioksida 420 delcev na milijon. To je vplivalo na podnebje in tudi na vreme. In 15. novembra je število ljudi na Zemlji preseglo 8 milijard.
Tokrat smo obiskali kuhinjo v Šmarjah in v Izoli. Obiskali smo pridelovalce zelenjave, ki se tudi pozimi podajo na njive, ne glede an vreme. Zvesto spremljamo dobrodelne licitacije barik sodčkov Vinakoper, letos so iztržili dobrih 52.000 evrov za dobrodelne namene. Bili smo v Trstu, na predstavitvi vina, ki povezuje kopno z morjem in Furlanijo Julijsko krajino s sosednjim Venetom. In no ja, ker se vam ne smemo izneveriti, vam bomo tudi ob tem koncu leta pokazali nekaj posnetkov, ki jih sicer ne objavimo. Zato vam tokrat ne bomo zamerili, če oddaje ne boste gledali čisto do konca.
Ob deseti obletnici smrti Ruth Podgornik Reš smo se odpravili po vrtovih, ki jih je pred več kot desetletjem pomagala oblikovati. Najprej smo se ustavili na domačem poligonu, večjem vrtu pri starših, nato spoznali dehteče brežine v Zabreznici. MLADOSTEN VRT, STAR POL STOLETJA Vrt pri starših Ruth Podgornik Reš je bil sprva bolj gospodarsko naravnan, pridelovali so sadje, zelenjavo in jagodičevje. Na njem je raslo kar 56 sadnih dreves in 24 sadik ribeza ter kosmulj. Vhodni del je bil skrbno zasajen z okrasnimi rastlinami. Reševi so na njem najprej zasejali travo in posadili macesen, srebrno smreko in okrasno jablano. Kasneje se je pridružil ribnik... DEHTEČE BREŽINE Rebro je pobočje, na katerem je pred tridesetimi leti zraslo dober ducat hiš. S terase seže pogled na cerkev sv. Marka v Vrbi, Jelovico, Babji zob, Pokljuko in tudi na Triglav... Tako je Ruth Podgornik Reš v svoji knjigi opisala prijetni vrt na treh etažah družine Vauhnik v Zabreznici. navrtu@rtvslo.si
Obiskali smo dobrodelno razstavo posestva KOKI, izkupiček katere je namenjen skrbi za rešene rejne živali. Spoznali smo Sibija, predstavnika pasme sibirski haski. Ugotavljamo ali je pozimi smiselno nekatere pse odeti v oblačila? Svetujemo, s kakšnimi darili lahko razveselite svoje živalske družinske člane. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Naklonjenost, prijateljstvo, spoštovanje, zahvala in tudi ljubezen – vse to je lahko zavito v paket, ki mu rečemo darilo. O tem, kako lepo je, ko te kdo razveseli z darilom, in kako lepo je, ko si ti tisti, ki ga podari, bo v oddaji spregovorila Savina Goličnik, pobudnica in srce neprofitnega prostovoljnega projekta Božiček za en dan, v katerega so se letos vključile tudi ustvarjalke oddaje Ah, ta leta! Pri pripravljanju daril za neznano starejšo osebo so iskreno uživale in ob tem razmišljale o pomenu obdarovanja. Obiskali smo tudi patra Karla Gržana, ki je prepričan, da smo ljudje s svojo srčnostjo drug drugemu najdragocenejše darilo in da so najlepša darila vsem dosegljiva – če smo le pozorni na drobne stvari, ki nas polnijo z radostjo. Čarobnost božičnega časa se svojim stanovalcem trudijo pričarati tudi v domovih za starejše. Sandra Pavše, socialna delavka slovenjgraške enote Koroškega doma starostnikov, med drugim poudarja, da svojim stanovalcem lahko poleg božičnega vzdušja, ki jim ga pričarajo z lučkami na smrečici in prazničnimi dogodki, podarijo tudi drugačna darila: sebe, svoj čas, ki ga preživijo z nekom, objem, ki ga namenijo nekomu, ko začutijo, da ga potrebuje; darilo je poslušanje nekoga, ki si želi nekaj deliti s tabo, darilo je nasmeh, ko se srečaš in pozdraviš. Vse to so darila, ki nas spremljajo vsak dan.
Leta 1985 je na nogometnem stadionu v Bradfordu v Veliki Britaniji izbruhnil požar, v katerem je življenje izgubilo 56 ljudi. Sprva manjši ogenj, ki se je zaradi vetra v nekaj minutah razširil na celotno leseno tribuno, je povzročil odvržen cigaretni ogorek. Bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi danes? Pri gradnji stavb je pomembna uporaba ustreznih negorljivih materialov. Obiskali smo največji požarni laboratorij, kjer so za nas opravili preizkus odzivanja različnih materialov na ogenj. Požar lahko povzroči tudi kratek stik v napravah, ki delujejo na električni tok. Kako so preverja ustrezna požarna varnost proizvodov?
Prostor in čas sta dimenziji, ki ju akademska slikarka Klementina Golija vedno znova lovi in prenaša na svoje platno. Črna, ekspresivna risba znotraj slike je nekakšen njen podpis. Pojavil se je že takrat, ko je šele vstopala v svet umetnosti. Feri Lainšček je eden najbolj branih in tudi prevajanih slovenskih pisateljev. Njegova številna dela so bila tudi filmsko upodobljena. Prekmurski ljudje, njihovo življenje in navade, pa tudi prekmurska mitologija so zelo pogost motiv njegovih romanov, za katere je prejel veliko literarnih nagrad. Načrtovanje postavitve novih orgel v koprski stolnici je trajalo več desetletij. Točno 500 let po tem, ko je bil zapisan prvi podatek o orglah v Kopru, so leta 2021 zadonele nove sodobne simfonične orgle. Vrhunski inštrument, ki omogoča interpretacijo celotne orgelske literature, prihaja iz Švice. Kurnikova hiša v Tržiču je danes muzej. V 19. stoletju so tukaj živele generacije kolarjev. Izdelovali in popravljali so vozove ter orodja. Janez Pergar, eden zadnjih izučenih slovenskih kolarjev, še vedno rad predstavi svoj poklic kot kulturno dediščino. Tatjana Bensa je strastna zbirateljica različnih igrač, ki jih je zbirala po vsem svetu. Z možem sta namreč velika popotnika. Njena zbirka je zelo bogata in raznovrstna, priča pa tudi o bistvu zbirateljstva. »Kako ljubim ta drobna veselja! Celo strokovnjaki pravijo, da strastni zbiralci živijo dlje,« pravi zbirateljica.
Podelitev nagrad za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Slovenske znanstvenice in znanstveniki vedno znova dokazujejo svojo znanstveno odličnost. Vsako leto vrhunske znanstvene dosežke Vlada Republike Slovenije, Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti nagradi na podelitvi Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj ambasador znanosti ter Puhovih nagrad in Puhovih priznanj 2022. Letošnja slavnostna podelitev bo 19. decembra, ob 21. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostna govornica bo mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, poročilo o delu odbora za podelitev nagrad in priznanj pa bo podala njegova predsednica prof. dr. Nataša Vaupotič. Režiser prireditve, ki si jo boste lahko ogledali v neposrednem prenosu 19. decembra 2022, ob 21. uri na 2. programu Televizije Slovenija, bo Tomaž Letnar.
Približno mesec dni ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do dela je potrebnih za izdelavo ene kitare ali kontrabasa, pravi Aleš Erman, ki v svoji delavnici v Radovljici po tradicionalnem postopku izdeluje unikatna glasbila. Izdelave prve kitare se je lotil v srednji šoli, ker z obstoječo ni bil najbolj zadovoljen. Od takrat se je podpisal pod več kot 300 glasbil, ki spadajo med izdelke domače in umetnostne obrti. Njegove kitare in kontrabasi so namenjeni predvsem izvajanju narodno-zabavne glasbe in jazza. Kar 80 odstotkov izdelkov izvozi, prednjačijo pa kupci iz nemško govorečih držav. V zadnjih dveh letih je razvil 3 nove tipe kitar; zdaj se ukvarja z razvojem drugega modela električne kitare in z uporabo komponent iz karbonskih vlaken v trupu koncertne kitare.
Na celjskem območju v letošnjem letu obeležujejo 80 letnico organiziranega odkupa mleka. Obiskali smo Mlekarno Celeia in eno izmed kmetij, ki jo oskrbujejo z mlekom. Pojasnjujemo, kako je s povračilom trošarin za porabljeno gorivo v kmetijstvo doslej in spremembami, ki bodo začele veljati od prvega januarja 2023. Partnerji v projektu »Gozdovi za prihodnost« predstavljajo namen in dosežene cilje dvoletnega projekta. V Mislinji na Koroškem smo obiskali Majdo Sinreih, ki je postala kmetica leta 2022.
OSKRBA LONČNIC ČEZ ZIMO Na Dolenjskem smo s klubom Gaia obiskali članico Liljano. Pozimi se največ posveča toplotno občutljivim sobnim rastlinam, ki jih tudi razmnožuje. Kako pravilno oskrbeti taščin jezik, monstero ali ciklame, svetuje Nevenka Breznik Beton. BUČNA PITA PO AMERIŠKO Zaradi neustrezne shrambe bučke porabimo čim prej. Naveličani juh in omak se lotimo zapletenejše pite po ameriško. Osnova je meso maslenke, iz katere pripravimo pire, začinimo in dodamo ostale sestavine. Za okus avtorice je pita presladka, sodelavci pa niso imeli pripomb. JESEN NA OKVIRJU Zavržen, a lep lesen okvir je Irena lani rešila s smetišča. Sebastjan je na njem ustvaril 4 dekoracije, za vsak letni čas. Uporabil je plodove, cvetove in drugo, nabrano v naravi, upošteval pa je tudi starinsko patino okvirja. SEMENSKE VOŠČILNICE Tudi Ksenija ustvarja z odpadnim materialom. Tokrat je uporabila star papir, ki ga natrga, pretlači in nato ustvari novega. Ko se suši, doda suho cvetje in seme. Iz njega ustvari voščilnice, ki jih posejemo. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov