Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Deepfake ali ponarejeni videoposnetki je besedna zveza, ki jo danes vse pogosteje slišimo v povezavi z videi, za katere ne vemo, ali je njihova vsebina v celoti resnična. Tovrstni videoposnetki so največkrat uporabljeni za politične manipulacije ali javno sramotenje znanih oseb. Kako jih prepoznati in kakšen vpliv imajo na uporabnike medijskih vsebin? Več v oddaji Na kratko!
Tako kot spremembe v družbi narekujejo in oblikujejo nove realnosti, tako se rojevajo in zamirajo tudi besede. Nekatere nove besede ali besedne zveze lahko prihajajo k nam iz tujih jezikov, danes najpogosteje iz angleščine, druge pa oblikujemo sami iz lastnega jezika. Nove besede se pojavijo predvsem takrat, ko se pokaže potreba po poimenovanju novega pojava, pogostost in razširjenost rabe pa je tista, ki nam pokaže, ali se bodo določene besede uveljavile, obdržale ali zamrle.
Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.
V življenju pogosto nosimo maske in doma, v družbi s prijatelji, v romantičnih razmerjih in tudi v službi zakrivamo svoj pravi obraz. Nekatera delovna mesta to celo zahtevajo, pri čemer je jasno opredeljeno, kaj se od zaposlenih pričakuje glede čustvovanja in izražanja čustev, bodisi med samimi zaposlenimi bodisi v odnosu do zunanjih strank. Običajno ga zasledimo pri skrbstvenih poklicih, pri storitvenih poklicih, ki narekujejo to, da zaposleni pri ljudeh, s katerimi delajo uravnavajo svoja čustvena stanja in s tem tudi čustva strank, klientov ali pacientov. To pa je za zaposlenega lahko izredno naporno ter lahko vodi v čustveno izpraznjenost, stres in tudi v izgorelost. O emocionalnem delu v oddaji Na kratko z medicinsko sestro, TV voditeljico in različnimi strokovnjaki.
Antropocentrizem – zastarelo videnje sveta, predsodek in razlog za uničevanje naravnega okolja ali ideja, ki je človeška vrsta preprosto ne more preseči? Še več vprašanj in tudi nekateri odgovori v seriji Na kratko.
Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!
Nekateri poklici so morda večni, druge oblikujeta tehnološki razvoj in modernizacija, tretje, deficitarne, pa rojeva neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Kateri poklici spadajo med deficitarne, kakšni so razlogi zanje in zakaj so bili v preteklosti tovrstni poklici višje vrednoteni kot danes? Več v Na kratko!
Nekateri poklici so morda večni, druge oblikujeta tehnološki razvoj in modernizacija, tretje, deficitarne, pa rojeva neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Kateri poklici spadajo med deficitarne, kakšni so razlogi zanje in zakaj so bili v preteklosti tovrstni poklici višje vrednoteni kot danes? Več v Na kratko!
Nekoč smo še verjeli, da ima laž kratke noge, danes pa čedalje bolj velja, da laž prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Smo res vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več, šteje samo dobra zgodba? Lažne novice niso nov pojav, je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes. Več v oddaji Na kratko!
Čas postaja največja vrednota sodobnega človeka. Jutranji prizor vpadnic v mesta prikazuje valeče se kače pločevine. In to govori o času preživetem v avtu. Vsak dan ura, dve, tri. Koliko ur na teden, leto, desetletja preživimo na tak način? Kako ponuditi čim hitrejšo pot do cilja je zagotovo izziv trajnostne mobilnosti, ki bi obrodil sadove. Vendar rešitev ne tiči v širitvi cestišč.
Kaj imajo skupnega dolgotrajno brezposelni, albansko govoreče ženske in mladi s posebnimi potrebami? Socialno aktivacijo. Ta ni namenjena samo tistim, ki bi se radi zaposlili, ampak predvsem tistim, ki bi radi v svojem življenju kaj spremenili in ugotovili, česa so sposobni in kaj jih veseli.
Kaj imajo skupnega dolgotrajno brezposelni, albansko govoreče ženske in mladi s posebnimi potrebami? Socialno aktivacijo. Ta ni namenjena samo tistim, ki bi se radi zaposlili, ampak predvsem tistim, ki bi radi v svojem življenju kaj spremenili in ugotovili, česa so sposobni in kaj jih veseli.
Socialni marketing tradicionalne marketinške pristope uporablja za to, da poskuša vplivati na spreminjanje ustaljenih navad, razvad in s tem na postopno odpravljanje škodljivega vedenja. Z odpiranjem oči posamezniku želi vplivati na širšo družbo. Socialni marketing so torej prizadevanja za dobro vse družbe. Odpravljanje globoko zasidranih navad pa je seveda težko in dolgotrajno delo in prav to je izziv socialnega marketinga. Njegova uspešnost ni opazna v kratkem roku, kar je denimo eden izmed ciljev komercialnega marketinga, prav zato pa je še pomembnejši.
Socialni marketing tradicionalne marketinške pristope uporablja za to, da poskuša vplivati na spreminjanje ustaljenih navad, razvad in s tem na postopno odpravljanje škodljivega vedenja. Z odpiranjem oči posamezniku želi vplivati na širšo družbo. Socialni marketing so torej prizadevanja za dobro vse družbe. Odpravljanje globoko zasidranih navad pa je seveda težko in dolgotrajno delo in prav to je izziv socialnega marketinga. Njegova uspešnost ni opazna v kratkem roku, kar je denimo eden izmed ciljev komercialnega marketinga, prav zato pa je še pomembnejši.
Kompetence so ključno gonilo uspeha. So naš največji kapital za prihodnost ter pogoj za uspešno poslovno in zasebno življenje. Zdi se, da se v današnji, močno tekmovalni družbi pojem kompetence ne samo čedalje pogosteje pojavlja, ampak je tudi vse pomembnejši. Kaj pravzaprav so kompetence in ali so res tako pomembne za uspeh v življenju? Na vprašanja kompetentno odgovarjajo sociolog, psiholog in pedagog.
Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.
Ljudje smo socialna bitja. Če dobro pomislimo, je celo naše dobro počutje odvisno od drugih ljudi. Pa vendar živimo v času, ko družbeni sistem zahteva, da skrbimo samo za svoj interes in nenehno tekmujemo z drugimi. Individualizem ne pomeni več, da smo vsi enaki, ampak da delujemo, ne da bi upoštevali druge in skupnost.
Izogniti se delu in ga prenesti na drugo osebo ali stroj je koncept, ki nam je, vsaj večini, blizu in razumljiv. Kaj pa, če obstajajo ljudje, ki ne skušajo zbežati pred delom, ampak pred užitkom? Gre za kulturni pojav, ki na prvi pogled ni najočitnejši, je pa kljub temu precej razširjen. V 90-ih letih prejšnjega stoletja ga je opazoval avstrijski filozof Robert Pfaller in ga poimenoval interpasivnost. Osnovna zamisel intepasivnosti je, da drugi lahko ne samo delujejo, ampak tudi uživajo namesto mene. Da se lahko nekdo ali nekaj namesto mene smeje, joče, čuti.
Izogniti se delu in ga prenesti na drugo osebo ali stroj je koncept, ki nam je, vsaj večini, blizu in razumljiv. Kaj pa, če obstajajo ljudje, ki ne skušajo zbežati pred delom, ampak pred užitkom? Gre za kulturni pojav, ki na prvi pogled ni najočitnejši, je pa kljub temu precej razširjen. V 90-ih letih prejšnjega stoletja ga je opazoval avstrijski filozof Robert Pfaller in ga poimenoval interpasivnost. Osnovna zamisel intepasivnosti je, da drugi lahko ne samo delujejo, ampak tudi uživajo namesto mene. Da se lahko nekdo ali nekaj namesto mene smeje, joče, čuti.
Neveljaven email naslov