Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!
Skrb za družino, delovne obveznosti, finančne skrbi … Kljub skrbnemu načrtovanju in stalni večopravilnosti se zdi, da nam vedno primanjkuje časa. Bolj ko delamo, bolj smo v zaostanku, bolj ko hitimo, bolj zamujamo. Vodi nas avtopilot in življenje drvi mimo nas. Posledice so lahko stres, anksioznost, razdražljivost. Kako izstopiti iz tega vlaka, ki drvi naravnost v prepad? Odgovor je lahko čuječnost. Tako kot je šport način za razvijanje telesa, tako je čuječnost način za razvijanje duševnosti. In že prav kmalu bi lahko postala del priporočil za zdrav življenjski slog. Načinov, kako postati čuječ, je več. Iskali smo jih tudi v oddaji Na kratko.
Frazem »človek človeku volk« je bil prvič zapisan v Plavtovi komediji Osli okoli leta 210 pr. n. št., nanašal pa se je na nezaupanje, ki naj bi ga človek čutil do sočloveka, predvsem do tistega, ki ga ne pozna. Je človek v svojem bistvu res slab in v vsem, kar počne, ščiti in si prizadeva doseči le svoje interese? In kako lahko razumemo ta frazem danes? Več v oddaji Na kratko!
Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.
Posledice epidemije niso samo zdravstvene, temveč so pogosto povezane tudi z družbenimi spremembami. V tokratni oddaji nas bo zato zanimalo, kako je epidemija covida 19 zaznamovala naš zdravstveni sistem, na katerih področjih življenja je najbolj prizadela mlajšo populacijo in na katerih starejšo ter kaj vse označujemo s terminom sindemija. Več v četrtek ob 17.55 na Prvem.
Naravni viri našega planeta so omejeni, česar se zaveda čedalje več iniciativ, ki v svojih idejah poudarjajo skrben odnos do okolja in zanikajo zahteve sodobnega sveta po še in še več. Ena takšnih je tudi gibanje ODRAST, ki družbeno blaginjo vidi predvsem v manjši porabi, več prostega časa in boljši kakovosti življenja. Več o tem, zakaj ODRAST meni, da gospodarska rast ni glavno merilo uspeha, in kakšni so primeri dobre prakse, razložimo v oddaji Na kratko!
Prehajanje posameznikov ali skupin iz enega v drug družbeni položaj ali spreminjanje družbenega statusa imenujemo družbena ali socialna mobilnost oziroma gibljivost, saj govorimo o premikanju v družbenem in ne geografskem prostoru. Posameznikov položaj se lahko v življenju izboljšuje ali slabša. Se pa stopnje družbene mobilnosti tako v prostoru kot času razlikujejo. Sodobne demokratične družbe naj bi bile odprte. Pridobljeni status naj bi bil pomembnejši od pripisanega. Tako imamo, vsaj v teoriji, vsi enake možnosti za uspeh. Pa je res tako?
Inkluzija je pojem, ki se je začel uporabljati ob snovanju pedagoških programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Unesco inkluzijo opredeljuje kot popolno sprejemanje in vključevanje vseh otrok in mladostnikov, cilj pa je razvijanje sožitja in občutka pripadnosti tako v razredu kot tudi družbi.
Medkulturni mediator je več kot samo prevajalec, saj predstavlja most med dvema kulturama. Priseljencem omogoča, da se uspešno vključijo v novo okolje. Poleg tolmačenja jim pomaga spoznavati družbo in njene navade. Do nedavnega za ta poklic ni bilo formalne izobrazbe, čeprav je uvrščen med poklice prihodnosti.
Fejmiči, youtuberji, influencerji – tako mlajše generacije imenujejo tiste posameznike, ki imajo na različnih družbenih omrežjih številne sledilce in so zaradi svojih aktivnosti postali nekakšni mnenjski voditelji. Kdo sploh so vplivneži, na katera področja se navadno spoznajo in kaj jim je poleg razmaha družbenih omrežij še omogočilo, da imajo danes takšen vpliv, in to predvsem na mlade? Več v oddaji Na kratko.
Mreženje (angl. networking) je izraz za pletenje socialne mreže. Ta je s prihodom interneta močno spremenila svojo podobo, vzpostavitev različnih socialnih omrežij pa je močno posegla tudi v odnose in človeka samega. Kognitivne sposobnosti naj bi človeku omogočale vzdrževanje vezi z največ sto petdesetimi različnimi posamezniki. Sodobno mreženje pa to število presega za nekajkrat.
Ko se začne nek posnetek, fotografija, ali samo stavek po svetovnem spletu širiti z neverjetno hitrostjo, nenadzorovano in sam od sebe, pravimo, da je ta postal viralen. To se lahko zgodi povsem po naključju, lahko pa za viralno vsebino stoji veliko dela, znanja in denarja. Zmagovalno formulo, ki bi nas izstrelila med spletne zvezde, iščemo v oddaji Na kratko. Pri tem nam pomagajo Klemen Slakonja, Nik Škrlec, Dan Podjed in Matej Špehar.
Sprotni slovar slovenskega jezika na portalu Fran opredeljuje hipsterja kot pripadnika urbane subkulture z mešanico starinskega in inovativnega sloga ter kritičnim in ciničnim odnosom do sveta. A beseda hipster še zdaleč ni novodobna: njen izvor korenini v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je označevala tistega, ki je »kul« in ki je bil poznavalec takratne razvijajoče se džezovske scene. Hipsterji v takem pomenu, kot ga uporabljamo danes, pa se pojavijo na začetku 21. stoletja, s središčem v londonskem Shoreditchu. Na pogled jih lahko prepoznamo po vintage oblačilih, ki jih kombinirajo z modernimi dodatki. Radi vozijo fiksi kolesa, moški navadno nosijo brado ali brke, eden njihovih glavnih zaščitnih znakov pa ostaja ciničen, včasih celo sarkastičen odnos do sveta, ki morda več kot o njih samih govori tudi o družbi, v kateri živimo.
Japonski režiser Akira Kurosawa je leta 1950 posnel film Rašomon. Z njim je japonsko kinematografijo približal širši svetovni javnosti in predstavil nov način pripovedovanja. V filmu Rašomon spremljamo zgodbo v zgodbi. V Rašomon, razpadajoča vrata v cesarsko mesto, se pred dežjem zatečejo trije posamezniki, tudi drvar, ki začne pripovedovati zgodbo o samurajevem truplu, ki ga je našel v bambusovem gozdu. Stvarnih dokazov o tem, kaj se je zgodilo, ni. Obstajajo pa štirje pričevalci, od katerih vsak pove svojo različico zgodbe. Pojav, v katerem več ljudi isti dogodek opisuje na različne, pogosto nasprotujoče si načine, tako danes imenujemo Rašomonov učinek. Resnica postane nedosegljiva, pričevanja in spomini pa nezanesljivi.
Odkar je na svetu človek, obstajajo govorice, laži in manipulacije. In obstaja tudi človekova želja po spoznavanju resnice. Toda ali lahko danes sploh še govorimo o eni sami resnici? Zdi se namreč, da vse prej kot preverjenim dejstvom danes verjamemo mnenjem najglasnejših posameznikov. O tem, kaj še pomeni postresničnost, ki naj bi zaznamovala današnji čas, pa v oddaji Na kratko!
Bodi to, kar si, bodi zvest samemu sebi, bodi avtentičen in uspeh ne bo izostal… Pa je to res? Kaj sploh pomeni biti avtentičen in kako biti avtentičen v svetu, v katerem je avtentičnost praktično predpisana? Avtentičnost iščemo tudi v oddaji Na kratko.
Ste imeli kdaj občutek, da ste dobili oceno, ki si je niste zares zaslužili, da ste bili nagrajeni, čeprav so bili drugi v resnici boljši od vas, da ste dobili službo, za katero niste dovolj usposobljeni? Če ne verjamete v svoje dosežke, se vam zdijo nerealni in precenjeni, hkrati pa se bojite, da bo vaša okolica to odkrila, imate morda sindrom prevaranta. Spoznajte ga v oddaji Na kratko.
Človek pretirano porablja naravne vire in povzroča podnebno krizo. Ena od možnih poti v prihodnost je zamenjava fosilnih virov energije v z obnovljivimi. Kateri obnovljivi viri so pri nas in kakšne so njihove prednost, a tudi pomanjkljivosti, v tokratni oddaji Na kratko!
Spoznajte youtuberko Vaneso, eno izmed številnih ustvarjalk in ustvarjalcev posnetkov, na katerih lahko poslušamo šepetanje, žvečenje, opazujemo božanje predmetov, pretakanje vode, mečkanje papirja – posnetkov brez prave vsebine, ki pa kljub temu dosegajo tudi večmilijonske in celo več deset milijonske ogléde na spletnih omrežjih. Združuje jih kratica ASMR ali avtonomni senzorični odziv meridijanov.
Neveljaven email naslov