Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ideja o odprtem znanju izhaja iz računalniškega sveta, saj so bili programerji prvi, ki so začeli prosto deliti znanje. Poleg prosto dostopne programske opreme so gradniki odprtega znanja tudi odprti podatki, splošne informacije in znanstvene vsebine, ki so proste za uporabo in proste pravnih, družbenih in tudi tehnoloških omejitev. Več o odprtem znanju in avtorskih licencah, ki odprto znanje omogočajo, pa v oddaji Na kratko.
Brez inovativnosti ne bi bilo inovacij, brez inovacij pa ne družbenega napredka. A kaj, ko so naši možgani leni in sami po sebi niti malo »inovativni«. Kako jih pripraviti do tega, da bodo bolj inovativni, in zakaj so socialne inovacije prav tako pomembne kot tehnološke? O inovativnosti, človeku in tehnologiji bomo zato na kratko spregovorili v oddaji Na kratko!
Ideja o odprtem znanju izhaja iz računalniškega sveta, saj so bili programerji prvi, ki so začeli prosto deliti znanje. Poleg prosto dostopne programske opreme so gradniki odprtega znanja tudi odprti podatki, splošne informacije in znanstvene vsebine, ki so proste za uporabo in proste pravnih, družbenih in tudi tehnoloških omejitev. Več o odprtem znanju in avtorskih licencah, ki odprto znanje omogočajo, pa v oddaji Na kratko.
Kohezija je sila, ki privlači molekule iste snovi. V računalništvu pomeni mero za skladnost stavkov izvorne kode. Kohezija je tudi slovnična kategorija in ne nazadnje naslov albuma avstralske glasbene skupine. Najpogosteje pa besedo slišimo za opis področij evropske politike.
Vprašanje svobodne volje je eno tistih, ki človeka vznemirjajo že od nekdaj: ali nas od drugih živih bitij res razlikuje to, da imamo svobodno izbiro, ali je vse določeno že vnaprej in je svobodna volja zgolj iluzija? Da bi našli odgovore na ta vprašanja, se bomo v oddaji Na kratko na kratko sprehodili skozi različne argumente filozofije, kognitivne znanosti, medicine in prava.
Kaj je opolnomočenje? Če upoštevamo angleški izvirnik empowerment, bi bil morda ustreznejši izraz večanje ali krepitev moči oziroma večanje vpliva posameznika ali skupine glede na druge posameznike ali skupine. Koncept opolnomočenja ima mnogo pomenov in opredelitev, uporabljamo ga v različnih disciplinah in različnih konceptih. Ker se definicije med sabo močno razlikujejo in so lahko tudi precej obsežne, se v oddaji osredotočamo na tri konkretne primere: opolnomočenje žensk, opolnomočenje zaposlenih in opolnomočenje bolnikov. Pri razumevanju koncepta opolnomočenja nam bodo pomagali sociologinji dr. Srna Mandić in dr. Živa Humer, psiholog dr. Boštjan Bajec in kulturni antropolog Denis Oprešnik.
Beseda konvencija se je v slovenskem jeziku uveljavila predvsem na pravnem področju, kjer pomeni dogovor dveh ali več strani, ki bo veljal zgolj za vpletene – v tem pogledu se razlikuje od zakona, ki je zavezujoč za širšo populacijo. Vendar konvencija ni zgolj to. Konvencija je pravzaprav vsak, tudi nenapisan družbeni dogovor. Ena največjih konvencij je tako denimo že sam jezik, ki ga govorimo.
Beseda konvencija se je v slovenskem jeziku uveljavila predvsem na pravnem področju, kjer pomeni dogovor dveh ali več strani, ki bo veljal zgolj za vpletene – v tem pogledu se razlikuje od zakona, ki je zavezujoč za širšo populacijo. Vendar konvencija ni zgolj to. Konvencija je pravzaprav vsak, tudi nenapisan družbeni dogovor. Ena največjih konvencij je tako denimo že sam jezik, ki ga govorimo.
Ana je migrantka zaradi službe. Marta zaradi ljubezni. Anne-Laure zaradi študija. Alireza zaradi vojne. Različni razlogi in seveda različni migranti. Pa vendar vsi migranti. Tako imenovana migracijska kriza se je menda končala. Toda končala se je morda za belce razvitega zahoda, ne pa za kar 44.000 ljudi, ki so vsak dan prisiljeni zapustiti svoje domove in postati migranti.
Starost, spol, narodnost, invalidnost, družbeni položaj … Okoliščine in lastnosti, ki si jih posamezniki ne izberemo sami. Pa vendar močno vplivajo na to, kako nas ocenjuje okolica, in neredko zaradi tega tudi krati naše temeljne človekove pravice. To je diskriminacija, ki je v Sloveniji, vsaj po črki zakona, prepovedana.
Starost, spol, narodnost, invalidnost, družbeni položaj … Okoliščine in lastnosti, ki si jih posamezniki ne izberemo sami. Pa vendar močno vplivajo na to, kako nas ocenjuje okolica, in neredko zaradi tega tudi krati naše temeljne človekove pravice. To je diskriminacija, ki je v Sloveniji, vsaj po črki zakona, prepovedana.
Socialno ekonomijo tvorijo podjetja, ki na trgu ponujajo izdelke in storitve, a tako, da njihov cilj ni samo ustvarjanje dobička, temveč rešitev konkretne družbene težave. Eno takšnih podjetij je na primer Mariborska romska gostilna, prva in edina romska gostilna v Evropi.
Kaj je opolnomočenje? Če upoštevamo angleški izvirnik empowerment, bi bil morda ustreznejši izraz večanje ali krepitev moči oziroma večanje vpliva posameznika ali skupine glede na druge posameznike ali skupine. Koncept opolnomočenja ima mnogo pomenov in opredelitev, uporabljamo ga v različnih disciplinah in različnih konceptih. Ker se definicije med sabo močno razlikujejo in so lahko tudi precej obsežne, se v oddaji osredotočamo na tri konkretne primere: opolnomočenje žensk, opolnomočenje zaposlenih in opolnomočenje bolnikov. Pri razumevanju koncepta opolnomočenja nam bodo pomagali sociologinji dr. Srna Mandić in dr. Živa Humer, psiholog dr. Boštjan Bajec in kulturni antropolog Denis Oprešnik.
Kohezija je sila, ki privlači molekule iste snovi. V računalništvu pomeni mero za skladnost stavkov izvorne kode. Kohezija je tudi slovnična kategorija in ne nazadnje naslov albuma avstralske glasbene skupine. Najpogosteje pa besedo slišimo za opis področij evropske politike.
Vprašanje svobodne volje je eno tistih, ki človeka vznemirjajo že od nekdaj: ali nas od drugih živih bitij res razlikuje to, da imamo svobodno izbiro, ali je vse določeno že vnaprej in je svobodna volja zgolj iluzija? Da bi našli odgovore na ta vprašanja, se bomo v oddaji Na kratko na kratko sprehodili skozi različne argumente filozofije, kognitivne znanosti, medicine in prava.
Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.
Ana je migrantka zaradi službe. Marta zaradi ljubezni. Anne-Laure zaradi študija. Alireza zaradi vojne. Različni razlogi in seveda različni migranti. Pa vendar vsi migranti. Tako imenovana migracijska kriza se je menda končala. Toda končala se je morda za belce razvitega zahoda, ne pa za kar 44.000 ljudi, ki so vsak dan prisiljeni zapustiti svoje domove in postati migranti.
Oddaja razlaga ključne pojme iz področja humanistike in družboslovja in jih osvetli na multidisciplinaren način.
Neveljaven email naslov