Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Darja in Gregor Šolar, diplomirana ekonomista, sta pred leti zaradi želje po stiku z naravo pustila delo v računovodstvu in na banki ter iz družinskega konjička ustvarila uspešno poklicno čebelarsko zgodbo. V čebelarstvo ju je z dolgoletnimi izkušnjami vpeljal Gregorjev oče, ki je prve panje na Strmci pri Laškem postavil pred več kot 40 leti, v predelavo medu in peko medenih dobrot pa Gregorjeva mama. Od prevzema pred 8 leti sta posodobila opremo in prostore, zaposlila še eno sodelavko in povečala število izdelkov iz medu. Trenutno skrbita za 200 čebeljih družin na sedmih lokacijah in v res dobri sezoni pridelata okrog 5 ton medu. Na kmetiji imajo registrirano tudi eno najstarejših obrti na Slovenskem – lectarstvo in apiturizem z dodano vrednostjo apiterapije. Aprila letos so postali prejemniki certifikata »Top bee«, ki pomeni najvišjo možno ponudbo v čebelarskem turizmu.
V kočevskem podjetniškem inkubatorju bodočim podjetnikom ponujajo kapacitete za marsikaj; od odkrivanja sveta robotike do predelave lesa. Inkubiranim podjetjem, poleg siceršnje pomoči pri razvoju in umeščanju ideje na trg, pomagajo tudi z večnamenskim prototipnim centrom.
Mesto Hvar, največje in najbolj obiskano mesto na zahodni strani otoka, s svojimi družabnimi dogodki redno privablja številne turiste. Pravo nasprotje tega vrveža pa je zanimivo mestece Sućuraj. Velenje, nekoč premogovniško mesto, je doživelo veliko preobrazbo v podnebno nevtralno mesto. S številnimi cvetličnimi nasadi in urejenim mestnim centrom je letos tudi nosilec naziva Evropski zeleni list. Sani Kneitinger, umetnica iz Garmisch-Partenkirchna, se je posvetila alpskemu ekspresionizmu, kot sama imenuje svoje slikarstvo. Na barvitih slikah, včasih drznih, vedno pa zelo posebnih in samosvojih, upodablja samo domače gore. Mlada umetnica Isabella Goio je med poslikavo telesa razkrila tudi zanimivosti o raziskovanju barv pri obredni telesni poslikavi brazilskih amazonskih ljudstev.
Čeprav je Šentviška planota na Tolminskem znana po tem, da so tam doma največji pridelovalci mleka v Posočju, se je mladi Miha Kobal lotil povsem druge vrste kmetovanja, ki je za tiste hribovite kraje vsaj nenavadno, pri tem pa mu na svoj način sledi tudi partnerka Alenka. Poleg različnih vrst krompirja, velikega nasada jagod imajo tudi konje. Gospodar pa rad posodablja svoje stroje s koristnimi inovacijami.
Naš dolgoletni dopisnik s tolminskega Miloš Batistuta odhaja v pokoj. Ob tej priložnosti smo z njim pripravili krajši pogovor o spominih, izkušnjah ini novih izzivih.
Številnih mest pa tudi domače okolice si ne znamo predstavljati brez vrtnic, ki se bohotijo v različnih oblikah in barvah. Obiskali smo domačijo, ki se z vzgojo vrtnic ukvarja že več kot desetletje.
Slovenska Istra je eden redkih vinorodnih okolišev, kjer proizvodnja vina v zadnjem desetletju in več, kljub globalnim presežkom, ostaja stabilna. Da je temu tako, gre zasluga tudi rednim obnovam vinogradov, za katere pridelovalci iz državne blagajne prejmejo znatna finančna sredstva. Kako poteka strojno sajenje trt s pomočjo satelitske tehnologije, smo preverili v Ankaranu.
V Marezigah se je - kot vsako leto tretji vikend v maju - v lepem in sončnem vremenu odvil že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. Tokrat z malce spremenjeno podobo. Začelo se je v petek z Gourmet festivalom, na katerem sta priznana strokovnjaka božanja brbončic - sommelier Valentin Bufolin in chef Uroš Štefelin, prikazala zanimivo spajanje refoška z različnimi jedmi. Šampijon refoška je postala klet Robi in Dorjano Korenika iz Kort, kralj refoška pa Gregor Korenika.
Najprej se bomo sprehodili po Marezigah, kjer je potekal že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. V Ankaranu so sadili trte s pomočjo satelitske tehnologije, s katero posadijo sadiko do dva centimetra natančno. S kakšnimi težavami se soočajo agrarne skupnosti pri vračanju premoženja in kakšna je njihova prihodnost, so pred kratkim razpravljali v brkinski vasi Slivje. Na Šentviški planoti nad Kobaridom smo obiskali inovativnegga mladega kmeta Miho Kobala. Na koncu pa se bomo sprehodili še med rožnimi vrtovi.
Ponovno smo obiskali pred šestimi leti postavljeno umetno gnezdilnico za čuka in v njen odkrili številčen podmladek te vrste sov, ki je zelo ogrožena. Spoznavamo sviloprejke, ki so v svojem kratkem življenju pravo darilo narave. Svetujemo, na kaj moramo pomisliti preden se s psom odpravimo na izlet. Preverjamo, kako kaže koroškim žigcem in kakšna so prizadevanja Kinološke zveze Slovenije za priznanje te slovenske pasme. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
SKALNJAK OB POTKI V zadnji majski oddaji začneta Irena in Sebastjan urejati nov skalnjak in pot. Za podlogo sta uporabila nerazgradljivo folijo, ki bo zadrževala razrast plevelov. 'Odpadne' skale je Sebastjan nabral na mestu, kjer so gradili cesto. Skalnjak, ki je za zdaj zasajen s sonceljubnimi rastlinam, pa še ni končan. Z GAIO NA OBISKU - DANICA DOLENC Danica Dolenc uživa na svojem pestrem vrtu. Poleg obilice trajnih okrasnih rastlin goji tudi vrtnine. Tako sta s strokovno sodelavko kluba Gaia v negnojeno gredico posadili fižol. Kako pomagati prezgodaj posajenim paprikam, je zanimalo Danico. Na novo sta nekaj teh občutljivih predstavnic plodovk posadili v rastlinjak. KOT POBESNELE ZORIJO JAGODE HASKAP Že tako veljajo za prve dozorele plodove, ki nas vabijo s sadnega vrta, letos pa so jagode haskap še posebej pohitele. Zorijo precej prej kot običajno. Obiskali smo nasad, ki ga je Anja Kokol z možem zasadila pred osmimi leti. Te 'sibirske' borovnice, kot se jih je prijelo ime med ljudmi, so dokaj nezahtevne grmovnice. Z vsakega grma lahko naberemo nekaj kilogramov sladko-kiselkastih jagod. navrtu@rtvslo.si
Danica Dolenc uživa na svojem pestrem vrtu. Poleg obilice trajnih okrasnih rastlin goji tudi vrtnine. Tako sta s strokovno sodelavko kluba Gaia v negnojeno gredico posadili fižol. Kako pomagati prezgodaj posajenim paprikam, je zanimalo Danico. Na novo sta nekaj teh občutljivih predstavnic plodovk posadili v rastlinjak.
V zadnji majski oddaji začneta Irena in Sebastjan urejati nov skalnjak in pot. Za podlogo sta uporabila nerazgradljivo folijo, ki bo zadrževala razrast plevelov. 'Odpadne' skale je Sebastjan nabral na mestu, kjer so gradili cesto. Skalnjak, ki je za zdaj zasajen s sonceljubnimi rastlinam, pa še ni končan.
Že tako veljajo za prve dozorele plodove, ki nas vabijo s sadnega vrta, letos pa so jagode haskap še posebej pohitele. Zorijo precej prej kot običajno. Obiskali smo nasad, ki ga je Anja Kokol z možem zasadila pred osmimi leti. Te 'sibirske' borovnice, kot se jih je prijelo ime med ljudmi, so dokaj nezahtevne grmovnice. Z vsakega grma lahko naberemo nekaj kilogramov sladko-kiselkastih jagod.
Skok s posebno obleko z visoke gore, nastop pred množico, govorjenje resnice, pomoč ljudem v naravnih katastrofah … Pogum se lahko kaže z dejanji in moralnimi odločitvami. Pogumna oseba se zaveda tveganja, vendar se kljub temu odloči za neko vedenje. Edo Senica je eden od pionirjev skakanja BASE in letenja s tako imenovano netopirsko obleko. Pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h. Med enim od skokov je nosil merilne naprave, ki so merile njegovo počutje in stres. Kaj so izmerile? Pogum nas spremlja že od prazgodovine. Zakaj ga evolucijsko potrebujemo? Je pogum tudi gonilo napredka?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Neveljaven email naslov