Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PRENOVA KOMPOSTNIKA Za vrtove je doma pridelan kompost poceni, a neprecenljivo gnojilo. Rastline oskrbi s hranili, izboljšuje strukturo tal. V tla ga vkopljemo ob prekopavanju jeseni ali spomladi, okoli posevkov ga posujemo kot zastirko. Zakonca iz Črete pa kompostnik prenavljata. Z GAIO NA OBISKU: MATEJINO JAGODIČJE S klubom Gaia smo bili na Gorenjskem, pri Mateji Reš z Vrta okusov. Njen nasad jagodičja je v razcvetu, nedavno pa ga je poškodovala sodra. Z Davorinom Gamserjem, prav tako strokovnjakom za jagodičevje, sta se posvetovala o negi malin, ribeza, aronije ... V POMLAD S SNEŽNO KEPO Še dandanes ima marsikdo na vrtu posajeno očarljivo grmovnico, z njenih vej pa visijo – snežne kepe! Res je, da so njeni 3- do 5-krpi listi opaznejši jeseni, ko se obarvajo rahlo rdečkasto, a kremasta kobulasta socvetja zdaj ukradejo veliko pozornosti. Tudi tokrat je na voljo kar nekaj nagrad v kar treh nagradnih igrah. Več o sodelovanju pa v petek, 3. maja, ob 17.20 na TVS1.
Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev. V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875.
Kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti, daje nov pomen. Pod njegovimi rokami nastajajo noži, polni zanimivih zgodb.
Uveljavljena fotografinja želi pri svojih stvaritvah presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju.
Akademski slikar, ki se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984.
Slovenski državni gozdovi so že petič pripravili vseslovensko akcijo sajenja mladih dreves. V Velenju se jim je pridružila naša ekipa. Govorimo o strojnih krožkih, ki imajo v Sloveniji že 30 letno tradicijo. Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo zadnjo soboto v aprilu praznovali dan veterinarjev in opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Predstavljamo veterinarje praktike iz veterinarske ambulanete KRI&ZA. Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sodeluje v projektu o evropskem svilogojstvu. Njihovi raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve, ki so jo včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto.
Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša. KO SADIMO PARADIŽNIKE Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. OPRAŠEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v živo, v petek ob 17.20 na TVS1. navrtu@rtvslo.si
Ljudje po svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar je več kot 30 odstotkov vse hrane. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke iz 21 okoliških občin. Iz 30.000 ton bioloških odpadkov na leto pridobijo 2700 ton komposta in povprečno 3 milijone m3 bioplina. Odpadno hrano bi lahko izkoristili tudi za insektno biokonverzijo. S to tehnologijo organske odpadke uporabimo za krmo žuželk, te pa za živalsko krmo ali gnojilo. Za proizvodnjo enake količine beljakovin potrebujejo črički šestkrat manj krme kot govedo, štirikrat manj kot ovce in dvakrat manj kot prašiči in piščanci. V prihodnosti bi lahko žuželke, krmljene z odpadno hrano, uporabili tudi v prehrani ljudi. Užitnih naj bi bilo več kot 2000 žuželk, za insektno biokonverzijo pa bi trenutno lahko uporabili le nekaj od teh, ki so varne – ne prenašajo bolezni in niso invazivne.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanj
V pilotnem obratu za vzrejo matičnega roja črnih bojevniških muh še uporabljajo krmo za piščance, obenem pa raziskujejo, kateri substrati so tako visoko hranljivi, da bi lahko nadomestili netrajnostno hranilo.
V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za vzrejo matičnega roja in mladih ličink. Njihovi izsledki bodo namenjeni vzpostavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke, kot so odrezane veje in pokošena trava. Kako ravnajo z njimi?
Anton Papež in njegova hči Katarina Delor Papež sta pred enajstimi leti poslovno priložnost našla v kozjereji. V vasi Zavrhek na meji med Krasom in Brkini sta na podedovani kmetiji, na kateri so pred tem imeli konje, začela rediti koze, v sosednji vaši Škoflje pa sta uredila še butično mlekarno. Oboje ob pomoči družine in štirih zaposlenih danes vodi Katarina, diplomirana biokemičarka ter magistrica menedžmenta in mednarodnega poslovanja. Trenutno skupaj s še dvema poslovnima partnerjema redijo 250 koz molznic, iz kozjega mleka pa pridobivajo jogurt, skuto, sirotko in različne sire. Odločitev za kozjerejo in lastno mlekarno se je izkazala za pravo poslovno priložnost, saj gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo, pravi mlada podjetnica. Največ jih prodajo v trgovskih verigah in zadružnih trgovinah po Sloveniji, blagovna znamka BeKa – B kot brkinska in K kot koza – pa postaja cenjena tudi pri zahodnih sosedih.
Na dvajset kilometrov dolgem severnodalmatinskem otoku Pašmanu je enajst vasi. Antropologinja Rahela Jurković je raziskala njihovo pravo zakladnico zgodb. Kljub željam in načrtom v preteklosti o modernizaciji triglavskega pogorja, ki bi ga približali ljudem, so slovenske gore in narava še vedno precej nedotaknjene. Martina Stürz živi na 1700 metrih nadmorske višine, v Passeiertalu na Južnem Tirolskem. Ker do njene kmetije ne vodi nobena cesta, mora za pot domov sesti v žičnico za prevoz tovora. Sreča je na hrbtu konja, pravi nemški pregovor. 24-letni Florian Scheller iz Spodnje Frankovske je spastično paraliziran. Enkrat na teden pa zbere moči in se zavihti v sedlo.
V Parku Škocjanske jame so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Denar je zagotovil finančni sklad v katerega prispevajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. V okviru projekta Renature so izkrčili gozd na Vremščici za potrebe paše, v občinah Pivka, Divača, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica pa obnovili šest hektarov pašnikov in osem kalov. Z našo kamero smo se jim pridružili pred nekaj dnevi na predstavitvi rezultatov.
Pri spomladanskih delih na vrtu, v gozdu, na njivi, v sadovnjaku in še kje, potrebujemo kar veliko orodja. Pa znamo z njim varno rokovati? Nesreča se lahko zgodi že z nedolžnimi škarjami, kaj šele z motorno žago, s traktorjem… O varnem delu in nevarnostih so nas podučili na srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli v Postojni.
Neveljaven email naslov