Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Centru talentov v Gradcu so z znanstvenim partnerjem, Univerzo v Gradcu, ustvarili nekaj edinstvenega v vsej Avstriji: 48 testnih postaj za raziskovanje interesov, talentov in potenciala 13 do 15 let starih mladostnikov. Interes za izgradnjo podobnega centra so izrazili tudi v Sloveniji, zato smo v Gradcu preverili, kakšno dodano vrednost tovrstni centri prinašajo mladim in delodajalcem.
Miran Ipavec je avtoštopar že štiri desetletja. Palec je prvič dvignil 14. septembra 1984, ko je želel v Milano na koncert skupine Queen. In tudi ko je bil direktor svojega podjetja, se avtoštopu ni odpovedal. Oaza Quadris je naravno območje v kraju Fagagna, kjer med ribniki in travniki živijo številne živalske vrste, predvsem ptice. Krk je največji hrvaški otok, hkrati pa leži tudi najbližje celini. Znansteniki pa ga vidijo kot otok z bipolarno motnjo, saj je zelo blizu celine in pod močnim vplivom burje. Nekateri za sprostitev preberejo dobro knjigo, spet drugi prekopljejo vrt, Stefanie Kallert iz srednjefrankovskega Windelsbacha pa se potopi v svoj svet čudovitih miniaturnih umetnin iz papirja. Kolesarski dogodek »Krog okoli Blatnega jezera«, »madžarskega morja«, ni tekmovanje. Z 206 kilometri je to najdaljša vodena kolesarska pot v državi.
V občini Ljutomer, v Kuršincih, se s turizmom na kmetiji in nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja družina Vrbnjak. Ob obisku so nam predstavili nekaj dejavnosti s katerimi se ukvarjajo. Društvo rejcev drobnice Bele krajine praznuje 30 letnico obstoja. Člani prihajajo iz treh belokranjskih občin - Črnomlja, Metlike in Semiča. In prav tu so pripravili razstavo drobnice, pa tudi ovčarskih psov in malih živali. Na prireditvi so predstavili tudi izsledke projekta Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, z namenom, da bi rejce spodbudili k ohranjanju te izvorne pasme ovce. Gozdovi imajo ključno vlogo v našem ekosistemu, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, uravnavanju podnebja ter ohranjanju kakovosti zraka in vode. Ne le, da so življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, so tudi vir številnih naravnih dobrin, kot so les, hrana in zdravilne rastline. Za ohranjanje gozdov in trajnostno uporabo je bistveno, da gozdove obnavljamo in negujemo. Pogovor Ciril Terglav, hmeljarski starešina in Ivan Oset, Združenje hmeljarjev Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gozdovi imajo ključno vlogo v našem ekosistemu, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, uravnavanju podnebja ter ohranjanju kakovosti zraka in vode. Ne le, da so življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, so tudi vir številnih naravnih dobrin, kot so les, hrana in zdravilne rastline. Za ohranjanje gozdov in trajnostno uporabo je bistveno, da gozdove obnavljamo in negujemo. O negi mladega gozda več v naslednjih minutah.
Društvo rejcev drobnice Bele krajine praznuje 30 letnico obstoja. Člani prihajajo iz treh belokranjskih občin - Črnomlja, Metlike in Semiča. In prav tu so pripravili razstavo drobnice, pa tudi ovčarskih psov in malih živali. Na prireditvi so predstavili tudi izsledke projekta Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, z namenom, da bi rejce spodbudili k ohranjanju te izvorne pasme ovce.
V občini Ljutomer, v Kuršincih, se s turizmom na kmetiji in nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja družina Vrbnjak. Ob obisku so nam predstavili nekaj dejavnosti s katerimi se ukvarjajo.
Gosta Ciril Terglav, hmeljarski starešina in Ivan Oset, Združenje hmeljarjev Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Obiskali smo zavetišče za mačke Zavoda Muri na Vranskem in se z vodjo zavetišča pogovarjali o problematiki velikega števila brezdomnih mačk. Glasbenika Milana Petroviča smo spremljali ob oskrbi piranskih brezdomnih mačk. Ponovno smo obiskali gnezdo čuka in ugotovili, da je šest mladičkov lepo zraslo in da so primerni za obročkanje. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
O GOJENJU IN OSKRBI VRTNIC Junij je mesec vrtnic. Zacvetele so tudi v Arboretumu Volčji Potok. Na sprehodu po rozariju z Matjažem Mastnakom spoznavamo, kako na vrtnice vpliva letošnji s padavinami obogaten konec pomladi. VRTNICE V KOZARCU Vrtnice so prekrasne na vrtu ali v vazi. Dr. Sabina Šegula je s poleglih stebel odrezala cvetove in jih postavila v dekoracijo iz kozarcev. VRTNICE V RECIKLIRANI VAZI Posamezna stebla s cvetom je dr. Sabina Šegula postavila v večjo vazo, na kateri je prej spletla mrežo. Vanjo je vstavila steblo in ga stabilizirala. Podobno, naravi prijazno, je mrežo ustvarila tudi na tetrapak embalaži za mleko. O DAMAŠČANKAH V Goriška brda, kjer običajno navdušujejo z vinom, češnjami in marelicami, nas je tokrat zmamil vonj damaščank. Vonj, ki ga oddajajo rožnati cvetovi, je v kozmetični industriji najbolj cenjen vonj. Pri Mariničevih, ki ustvarjajo pod imenom Vonj poletja, vrtnične liste predelajo tudi v hrano in pijačo. O VRTNICI, KI SE VIJE PO OGRAJI Z Matjažem Mastnakom smo se pred mesecem srečali tudi v kraju Baška na otoku Krk. Ob vrtnici z belo rumenkastimi cvetovi, ki je popolnoma prekrila ograjo, smo ga prosili za nasvete o oskrbi sredozemskih sort in kdaj se odpraviti v rožne vrtove, da bi izvedeli, katere vrtnice so zdrave.
Posamezna stebla s cvetom je dr. Sabina Šegula postavila v večjo vazo, na kateri je prej spletla mrežo. Vanjo je vstavila steblo in ga stabilizirala. Podobno, naravi prijazno, je mrežo ustvarila tudi na tetrapak embalaži za mleko.
V Goriška brda, kjer običajno navdušujejo z vinom, češnjami in marelicami, nas je tokrat zmamil vonj damaščank. Vonj, ki ga oddajajo rožnati cvetovi, je v kozmetični industriji najbolj cenjen vonj. Pri Mariničevih, ki ustvarjajo pod imenom Vonj poletja, vrtnične liste predelajo tudi v hrano in pijačo.
Z Matjažem Mastnakom smo se pred mesecem srečali tudi v kraju Baška na otoku Krk. Ob vrtnici z belo rumenkastimi cvetovi, ki je popolnoma prekrila ograjo, smo ga prosili za nasvete o oskrbi sredozemskih sort in kdaj se odpraviti v rožne vrtove, da bi izvedeli, katere vrtnice so zdrave.
Junij je mesec vrtnic. Zacvetele so tudi v Arboretumu Volčji Potok. Na sprehodu po rozariju z Matjažem Mastnakom spoznavamo, kako na vrtnice vpliva letošnji s padavinami obogaten konec pomladi.
Vrtnice so prekrasne na vrtu ali v vazi. Dr. Sabina Šegula je s poleglih stebel odrezala cvetove in jih postavila v dekoracijo iz kozarcev.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Podnebne spremembe, povečevanje svetovnega prebivalstva in potreba po trajnostnem razvoju. Prihodnost kmetijstva je polna izzivov. Z brezpilotnimi letalniki odkrivajo bolezni in škodljivce na rastlinah in rastline škropijo in dognojujejo. Skoraj popolnoma avtonomni traktorji sejejo, analizirajo hranila v tleh in natančno gnojijo. Roboti obirajo jabolka, maline, kivi in jagode. Posebnega robota za uporabo v kmetijstvu so razvili tudi slovenski znanstveniki. Stroji lahko delujejo neprekinjeno, ne da bi potrebovali počitek, kar povečuje učinkovitost in zmanjšuje stroške.
Škodljivci naj bi bili po nekaterih ocenah odgovorni za izgubo okoli 40 % pridelka po vsem svetu. Zato je eno od pomembnih vprašanj kmetijstva prihodnosti, kako se proti njim boriti na okolju in človeku prijazen način. Gojenje hmelja ima v Sloveniji dolgo tradicijo in hmelj je ena od pomembnejših kulturnih rastlin pri nas. Vendar njegovo gojenje močno ogroža gliva, za zatiranje katere ni učinkovitega fitofarmacevtskega sredstva. Na Biotehniški fakulteti UL v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iščejo rešitev z novimi genskimi tehnologijami.
Neveljaven email naslov