Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 1989 je pes v bolnišnici v Angliji nekemu pacientu posvečal nenavadno pozornost: nenehno je vohal njegovo kožo. Pacientu so kmalu diagnosticirali maligni melanom. Ugotovili so, da je pes s svojim izostrenim vohom zaznal nekaj, česar človeško oko ne more. V zadnjem desetletju pse urimo za zaznavanje raka, epileptičnih napadov in diabetesa ter celo za bolezni rastlin. Mravlje uporabljajo voh za komunikacijo, navigacijo, iskanje hrane in prepoznavo članov svoje kolonije. Njihov voh raziskujejo tudi za zgodnje odkrivanje raka pri ljudeh. V osmih urah lahko za tovrstno zaznavanje izurijo 24 mravelj. Bolezni lahko zaznavajo tudi čebele in ogorčice. Kako je to mogoče?
Prefinjen voh imajo tudi mravlje, poleg tega so zelo hitro učljive. Z le nekaj treningi si zapomnijo vonj, ki jim obljublja nagrado oz. hrano. Če jo povežemo z vonjem rakavih celic, lahko dobimo izjemno natančno zaznavanje rakavih celic.
Nenormalna in nenadzorovana rast celic v telesu privede do nastanka nove tvorbe oz. tumorja. V njem so različne vrste celic, prevladujejo pa rakave. Vsi ti različni tipi celic lahko pripomorejo k spremenjeni presnovi in izločanju nekaterih hlapnih organskih spojin. Poglejmo, kaj se pri rakavem tkivu na celično biološki ravni spremeni in kako, da lahko živali zaznavajo tako tkivo
Ljudje uporabljamo vid in sluh kot glavna čuta za zaznavanje okolice. Psi se bolj zanašajo na svoj voh. Ta jim omogoča vpogled v svet, ki je za nas nedostopen. V Apuliji v Italiji urijo pse za odkrivanje okuženih oljk in reševanje oljčnih nasadov pred odmrtjem.
Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah. Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili, obutvijo in dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva. Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov. Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem. Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Marmorirana smrdljivka lahko povzroča škodo na plodovih breskev, marelic, hrušk in jabolk. Njeni najučinkovitejši naravni sovražniki so osice, ki svoja jajčeca odlagajo v jajčeca smrdljivke in povzročijo njihov propad. Škodljivci naj bi bili odgovorni za izgubo približno 40 % pridelka po vsem svetu. Najbolj razširjen način zatiranja škodljivih organizmov je s fitofarmacevtskimi oz. kemičnimi sredstvi. Od 60. let prejšnjega stoletja se je poraba fitofarmacevtskih sredstev močno povečala. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu vsako leto porabimo okoli 4 milijone ton fitofarmacevtskih sredstev. Največji porabniki so ZDA, Brazilija in Kitajska. Ena od alternativ kemičnim sredstvom za varstvo rastlin pred škodljivci so njihovi naravni sovražniki.
Kako poteka transport organizmov za biotsko varstvo rastlin in kako jih lahko uporabljamo?
Kako pridemo do organizmov, ki so koristni za biotsko varstvo rastlin in dovoljeni za uporabo? Bioplanet je italijansko podjetje, ki goji take koristne žuželke.
Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica raziskujejo in uporabljajo naravne sovražnike škodljivca marmorirana smrdljivka.
Ivan Juretić gradi planinska zavetišča v hrvaških gorah. Pri tem se mu vedno, brez kakršnega koli povabila pridružijo posamezniki, ki so se pripravljeni spopasti z njegovim novim podvigom. Dovolj je, da jim sporočijo kraj in čas akcije, in ni naloge, ki je ta ekipa navdušencev ne bi opravila. Tako nastajajo prav posebni projekti. Takšni, ki omogočajo tudi pogled na svet s ptičje perspektive.
Četudi danes živimo v razmeroma varnem okolju, se zdi, da nas ogrožajo številne stvari. V družbi, zaznamovani s kulturo strahu, strah navadno ni povezan z resnično nevarnostjo, temveč postaja vseprisotno čustvo, ko je lahko skorajda karkoli izvor strahu. Kako v takšni kulturi ločiti pravo nevarnost od namišljene in zakaj bi nas moralo biti najbolj strah prav strahu samega, kot je v enem od svojih govorov zapisal Franklin Roosevelt?
Društvo Casa CAVE je nastalo pred približno desetimi leti, ko se je porodila ideja o raziskovalnem projektu - povezava sodobne umetnosti in Krasa. Pri tem pa je bilo glavno vodilo vključiti v projekt pristnost življenja na tem območju. Kras, pokrajina vetra in kamna in človek, ki ga že tisočletje pridobiva in obdeluje, sta postala temelj Festivala vetra in kamna. Osnovna ideja festivala je spodbujati ustvarjanje, omogočiti nadaljnji razvoj po akademskem izobraževanju in ponuditi mladim umetnikom možnost sodelovanja z mojstri.
Dvig temperature morja ima pomembne učinke tudi na mikroorganizme v morju, ki so ključni za morske ekosisteme.
Leto 2023 je bilo daleč najbolj vroče leto tako v Sloveniji kot na Zemlji, odkar izvajamo meritve. Vroče je bilo nad kopnim, pa tudi v oceanih in morjih. Zadnjih deset let je najbolj vročih 10 let od začetka merjenja temperature. Maj je bil najtoplejši maj globalno in 12. zaporedni najtoplejši mesec. To pomeni, da bo leto 2024 verjetno spet najtoplejše do zdaj. Povprečna temperatura zadnjih 10 let na Zemlji je za 1,2 stopinje Celzija višja od povprečne temperature pred industrijsko dobo. Sliši se malo, ampak kaj to pomeni?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Višja temperatura pa vpliva tudi na kmetijske rastline, ki so izpostavljene vse bolj ekstremnim vremenskim razmeram. Visoka temperatura povzroča rastlinam stres, vpliva na zmanjšanje fotosinteze, prenos hranil in vsrkavanje vode ter poškoduje plodove in liste.
Miran Ipavec je avtoštopar že štiri desetletja. Palec je prvič dvignil 14. septembra 1984, ko je želel v Milano na koncert skupine Queen. In tudi ko je bil direktor svojega podjetja, se avtoštopu ni odpovedal. Oaza Quadris je naravno območje v kraju Fagagna, kjer med ribniki in travniki živijo številne živalske vrste, predvsem ptice. Krk je največji hrvaški otok, hkrati pa leži tudi najbližje celini. Znansteniki pa ga vidijo kot otok z bipolarno motnjo, saj je zelo blizu celine in pod močnim vplivom burje. Nekateri za sprostitev preberejo dobro knjigo, spet drugi prekopljejo vrt, Stefanie Kallert iz srednjefrankovskega Windelsbacha pa se potopi v svoj svet čudovitih miniaturnih umetnin iz papirja. Kolesarski dogodek »Krog okoli Blatnega jezera«, »madžarskega morja«, ni tekmovanje. Z 206 kilometri je to najdaljša vodena kolesarska pot v državi.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov