Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arhiv

Ugriznimo znanost Koristi parazitov: Fizikalna uganka Kapljice na kovancu

29. 2. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Koristi parazitov

29. 2. 2024

Zajedavci ali paraziti lahko povzročijo neverjetne otekline človeških okončin. Ribi lahko odgriznejo jezik, pri miših lahko vplivajo na njihove možgane, tako da se te ne bojijo več mačk. Paraziti so zelo številna in različna skupina organizmov. Skupno jim je, da živijo na račun drugih organizmov. Le zelo majhen delež parazitov lahko okuži tudi ljudi. Kljub temu veljajo paraziti za nevarne in tudi nagnusne organizme, ki bi jih radi, v nasprotju s številnimi sesalci, pticami, vodnimi živalmi, izkoreninili. Kakšna pa je njihova vloga? Lahko tudi pozitivno učinkujejo na nas, na naše zdravje in druge živali in rastline?

Ugriznimo znanost Koristi parazitov: Ogorčice proti rastlinskim škodljivcem

29. 2. 2024

Paraziti nam lahko pomagajo tudi pri pridelavi hrane - tako, da zatirajo škodljivce.

Ugriznimo znanost Koristi parazitov: Multipla skleroza

29. 2. 2024

Naravna okužba s paraziti je torej povzročila manjšo pojavnost drugih, z imunskim sistemom povezanih bolezni, kot je alergija. Ti dokazi so spodbudili raziskave o terapevtskem potencialu okužbe s črevesnimi glistami.

Ugriznimo znanost Koristi parazitov: Udomačeni in divji prašiči

29. 2. 2024

Raziskovalci s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru domnevajo, da paraziti posredno vplivajo tudi na udomačevanje živali. Svojo hipotezo preverjajo pri prašičih.

Ugriznimo znanost Sorodstvo: Matematična uganka Obešanje slike

22. 2. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Sorodstvo

22. 2. 2024

Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti

Ugriznimo znanost Sorodstvo: Poroke med sorodniki

22. 2. 2024

Poročanje med sorodniki je bilo v zgodovini zelo pogosto, predvsem v vladarskih dinastijah. V starem Egiptu so se med seboj poročali faraoni, kar je povzročilo nemalo genskih anomalij in težav.

Ugriznimo znanost Sorodstvo: Detomor pri damjakih

22. 2. 2024

V naravi je najpomembnejše nadaljevanje vrste. Parijo se močnejši, boljši in prilagodljivejši. Ena od evolucíjskih prilagoditev je tudi uboj mladiča. Ubijeta ga lahko samec ali samica z namenom, da se lahko parita in imata svoje potomce. Pri sesalcih je tovrstno vedenje splošno razširjeno. Za jelenjad je v znanstveni literaturi opisanih je zelo malo primerov. Prvi primer uboja lastnega mladiča pri damjakih so zabeležili raziskovalci Katedre za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Ugriznimo znanost Sorodstvo: Sorodstvo med bakterijami

22. 2. 2024

Sorodstvo in prepoznavanje sorodnikov ni značilno le za ljudi, ampak tudi za živali. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike in se do njih vedejo drugače kot do nesorodnih bakterij.

Ugriznimo znanost Zaščita lesa: Kemijska uganka Sladkor in žveplova kislina

15. 2. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Zaščita lesa

15. 2. 2024

Les, ki raste danes, ima za 5 do 10 odstotkov manjšo gostoto od tistega, ki je rastel pred več desetletji, zato prenese manjšo mehansko obremenitev. To je potrdila tudi analiza 40 let starih vinogradniških kolov in novejših kolov iz robinije, ki je ena izmed odpornejših lesnih vrst v Evropi. Podnebne spremembe že vplivajo na les pri nas, da je slabše kakovosti in hitreje propade, pojavljajo se novi škodljivci. Kako ga lahko zaščitimo in mu s tem podaljšamo življenjsko dobo? Dva sodobna načina sta termična modifikacija in mineralizacija lesa.

Ugriznimo znanost Zaščita lesa: Termično modificiran in mineraliziran les

15. 2. 2024

Strokovnjaki razvijajo vedno nove postopke zaščite lesa, ki manj škodijo našemu zdravju in okolju. Dva izmed najsodobnejših načinov, kako lesu podaljšati življenjsko dobo in ga narediti odpornejšega proti vremenskim vplivom, sta tudi termična modifikacija lesa in mineralizacija.

Ugriznimo znanost Zaščita lesa: Terensko polje za preizkušanje odpornosti lesa

15. 2. 2024

Podnebje v Sloveniji je med najbolj neprimernimi za rabo lesa na prostem. Razkroj lesa v osrednji Sloveniji poteka zelo hitro, med najhitrejšimi v Evropi. Na Biotehniški fakulteti UL na posebnem terenskem polju preizkušajo, kakšna je odpornost različnih vrst lesa v realnih pogojih.

Ugriznimo znanost Zaščita lesa: Leseni vinogradniški koli

15. 2. 2024

V vasi Slap v Vipavski dolini že približno dva tisoč let gojijo vinsko trto. V vinogradu družine Malik dajejo trti oporo tradicionalni koli iz robinije, nekateri stari že približno 40 let. Robinija izvira iz Severne Amerike, po Evropi pa se je razširila, ker so jo zaradi trpežnosti uporabljali za železniške pragove. Ko se je družina Jerneja Malika odločila, da bo del vinograda prenovila, so stare kole iz robinije poslali na analizo.

Ugriznimo znanost Digitalna slovenščina: Matematična uganka Slovar slovenskega neknjižnega jezika

8. 2. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Digitalna slovenščina

8. 2. 2024

Naši telefoni in računalniki imajo programe po večini v slovenskem jeziku. Imamo številna orodja, ki popravljajo slovnične napake, postavljajo vejice, povzemajo zapleteno vsebino in celo zapisujejo govorjeno slovenščino. Kako dobro delujejo, če ne govorimo knjižne slovenščine? Veliki jezikovni modeli delujejo tudi v slovenskem jeziku. Vendar zaradi varnosti podatkov strokovnjaki razvijajo tudi slovenske jezikovne modele, za katere potrebujemo ogromne baze podatkov, približno 300 milijard besedil. Nam bo to uspelo? Nekateri jeziki že imajo orodja, ki v realnem času prevajajo govor v tuji jezik. Kaj potrebujemo, da bi to delovalo tudi v slovenščini?

Ugriznimo znanost Digitalna slovenščina: Jezikovni model

8. 2. 2024

Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvijajo jezikovne modele za slovenščino.

Ugriznimo znanost Digitalna slovenščina: Govorni jezikovni viri

8. 2. 2024

Če želimo komunicirati s tehnologijo, nas mora ta seveda razumeti. Za zapisovalnike govorjenega teksta in sintezo govora potrebujemo tudi govorne jezikovne vire oziroma korpuse govorne slovenščine, saj se ta razlikuje od pisne slovenščine.

Ugriznimo znanost Digitalna slovenščina: Korpus Gigafida

8. 2. 2024

Da bi imeli tudi digitalno slovenščino, potrebujemo velike zbirke – korpuse slovenskega jezika. Najstarejši in najobsežnejši korpus je GIGA FIDA. Korpus Gigafida je referenčni korpus pisne slovenščine, je obsežna in premišljeno zasnovana in tudi največja zbirka besedil. V njej je 38.310 besedil, 59.861.870 stavkov in 1.124.693.933 besed, nastalih v letih 1990-2018.

Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov