Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ugriznimo znanost - Arhiv

Ugriznimo znanost Vitamin D - Preskrbljenost Slovencev z vitaminom D

21. 1. 2021

Obstajajo trdni dokazi, da tudi zdravim prebivalcem držav v zmernih zemljepisnih širinah severne poloble od novembra do aprila primanjkuje vitamina D. To je potrdila tudi slovenska nacionalna raziskava.

Ugriznimo znanost Vitamin D - Matematična uganka: katera metoda zdravljena neke bolezni je učinkovitejša?

21. 1. 2021

Anja Petković vas tokrat vabi, da izračunate, katera izmed dveh metod zdravljenja določene bolezni je učinkovitejša.

Ugriznimo znanost Vitamin D - Vitamin D v hrani in dodatkih

21. 1. 2021

Prehranske potrebe po vitaminu D se spreminjajo s starostjo, letnimi časi in izpostavljenostjo sončnim žarkom. Sončnih ur je v zimskih mesecih res malo, zato je treba potrebe po vitaminu D nadomeščati s hrano ali dodatki.

Ugriznimo znanost Vitamin D

21. 1. 2021

Za zdrave kosti in zobe ter za normalno delovanje mišic in imunskega sistema je nujna tudi zadostna količina vitamina D. Ta pa pomaga tudi pri avtoimunih boleznih, preprečevanju srčno-žilnih bolezni in deluje protivnetno. Raziskave pa kažejo, da 40 % Evropejcev jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D. Kako lahko poskrbimo, da ga bomo imeli dovolj? Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane potrebujejo odrasli dnevno 20 mikrogramov vitamina D. V telo ga lahko vnesemo s hrano ali ga sintetiziramo v koži pod vplivom sonca. Zadostna preskrba z vitaminom D nanj bi imela pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Kaj pa kažejo raziskave?

Ugriznimo znanost Kako do boljšega pridelka - Plevel z angleškimi posdnapisi

18. 1. 2021

Rastline na poljih in vrtovih imajo tekmeca - plevel. Na domačem vrtu ga razmeroma lahko ročno zatremo z okopavanjem, zastiranjem in drugimi mehanskimi ukrepi, na velikih poljih pa bi za tako zatiranje potrebovali ogromno časa in delovne sile, zato v intenzivnem kmetijstvu uporabljajo herbicide. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa raziskujejo, kako bi tudi na velikih poljih plevel učinkovito zatirali z mehanskimi ukrepi.

Ugriznimo znanost Vpliv metana na podnebje - matematična uganka: koliko listov je vzela Anja?

14. 1. 2021

Na pultu je 8 listov papirja, na katerih so napisana števila 1, 2, 4, 8, 16, 32, 64, 128. Anja vzame nekaj listov, ostale prepusti Renati. Ko obe seštejeta števila na svojih listih, je Anjina vsota za 31 večja od Renatine. Koliko listov je vzela Anja?

Ugriznimo znanost Vpliv metana na podnebje

14. 1. 2021

Metan je tretji najpomembnejši toplogredni plin. Njegova koncentracija v ozračju je najvišja v zadnjem milijonu let in še narašča. Samo od leta 1750 se je povečala za več kot 100 odstotkov. Ogromne količine metana so shranjene v zamrznjenih tleh Arktike in Antarktike ter v obliki metanovih hidratov na dnu morij. Toda na teh območjih narašča povprečna temperatura, zato znanstvenike skrbi, da bi prišlo do sproščanja metana in dodatnega povečanja njegove koncentracije v ozračju, to pa bi imelo negativne posledice za naše podnebje. Kako bo metan vplival na naše podnebje v prihodnosti?

Ugriznimo znanost Vpliv metana na podnebje - živinoreja

14. 1. 2021

Metan pa nastaja tudi z biološkimi procési, med njimi je prebavni proces govedi. Na svetu je okoli milijarda in pol krav, ki v ozračje sprostijo okoli 150 milijonov ton metana. To pomeni okoli 5-odstoten delež celotnih izpustov metana. V slovenskem kmetijstvu metan prispeva ⅔ vseh toplogrednih plinov, ki se sprostijo iz kmetijstva. Dobro polovico prispeva metan iz prebavil rejnih živali. Približno 15 % še metan, ki se sprosti med skladiščenjem živinskih gnojil. Govedoreja sprosti iz prebavil 96% vsega metana v Sloveniji. Sledi drobnica z 2% in s po enim odstotkom še prašičereja in konjereja.

Ugriznimo znanost Vpliv metana na podnebje - nastajanje in uporaba metana na deponiji

14. 1. 2021

Metan nastaja tudi ob razkrajanju bioloških odpadkov. S posebnimi sistemi pa v zbirnih centrih odpadkov in na odlagališčih poskrbijo, da metan ne gre v naše ozračje, ampak ga koristno porabijo. Poglejmo, koliko metana nastaja na Ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki ter kako ga zberejo in uporabijo.

Ugriznimo znanost Možgani in ekonomija - menedžerji

7. 1. 2021

Ali so družbene spodbude lahko enako ali celo bolj učinkovite kot denarne? Čeprav delovne organizacije pogosto uporabljajo družbene spodbude za motiviranje zaposlenih k doseganju boljših rezultatov, je zelo malo znanega o njihovi učinkovitosti in o vplivu na temeljne izvršilne funkcije, ki v možganih izvajajo kognitivni nadzor.

Ugriznimo znanost Možgani in ekonomija - nevroekonomija

7. 1. 2021

Na naše odločanje močno vplivajo tudi čustva. Ta so kot raziskovalno vprašanje v nevroznanosti zanimiva šele zadnjih 30 let. Do takrat so strokovnjaki posameznika pri njegovem odločanju obravnavali kot racionalnega. Danes pa vemo, da nezavedna čustva vplivajo na potrošnikovo vedenje. Nevromarketing poskuša ta čustva zaznati in razumeti.

Ugriznimo znanost Možgani in ekonomija - hormoni

7. 1. 2021

Na naše odločanje lahko vplivajo tudi naše fiziološke značilnosti, celo teža in velikost. Najbolj raziskani med temi dejavniki pa so hormoni.

Ugriznimo znanost Možgani in ekonomija - Fizikalna uganka: balon v avtu

7. 1. 2021

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Ugriznimo znanost Možgani in ekonomija, oddaja o znanosti

7. 1. 2021

Teorija pričakovane koristi pravi, da človek pri sprejemanju ekonomskih odločitev maksimira koristi in minimizira stroške. Vendar se kdaj odločimo popolnoma v nasprotju s to teorijo. Kupimo obleko, klobuk ali kaj tretjega, česar ne potrebujemo in nikoli ne uporabimo. Vzroke za to raziskuje nevroekonomija, ki ugotavlja, da na naše ekonomske odločitve lahko vplivajo vreme, letni čas, dan v tednu, rezultati športnih tekem in celo naše fiziološke značilnosti, kot so razmerja na obrazu in hormoni. Kako zanesljive so te povezave in kako lahko razumemo njihovo medsebojno zvezo?

Ugriznimo znanost Ko smo v komi - pisatelj Tadej Golob je bil v umetni komi

17. 12. 2020

Zdravniki zaradi hudih poškodb možganov sprožijo umetno komo. Z zdravili tako rekoč ustavijo metabolno aktivnost možganov, s tem pa preprečijo nadaljnje poškodbe. Tako je bilo tudi pri pisatelju Tadeju Golobu, ki se je pred tremi meseci hudo poškodovàl v gorah.

Ugriznimo znanost Ko smo v komi - vklenjena zavest

17. 12. 2020

Obstajajo stanja, v katerih je bolnik motorično popolnoma neodziven, ne more premikati telesa, včasih tudi oči ne, pa vendar je popolnoma pri zavesti. Temu stanju pravimo vkenjena zavest.

Ugriznimo znanost Ko smo v komi

17. 12. 2020

Munira Abdulla iz Združenih arabskih emiratov je leta 1991 doživela hudo prometno nesrečo in zaradi poškodb padla v komo. Po 27-ih letih se je zbudila iz kome, njene kognitivne in gibalne sposobnosti pa so zaradi dolgotrajne kome prizadete. Zakaj pademo v komo? Zakaj se nekateri iz kome zbudijo, drugi ne? Hrvaški nevrokirurg poskuša bolnike iz kome zbuditi z elektrostimulacijo različnih delov možganov z nevrostimulatorjem. Kako uspešen je pri tem? V primerih hudih poškodb možganov pa zdravniki sprožijo umetno komo. Tako je bilo tudi pri pisatelju Tadeju Golobu, ki se pred tremi meseci hudo poškodoval v gorah. Tadej Golob je že skoraj popolnoma okreval.

Ugriznimo znanost Nobelove nagrade - črne luknje

10. 12. 2020

Nobelovo nagrado za fiziko so letos prejeli kar trije znanstveniki: Roger Penrose, Reinhard Genzel in Andrea Ghez, ki raziskujejo črne luknje.

Ugriznimo znanost Nobelove nagrade - CRISPR

10. 12. 2020

Kraljeva švedska akademija znanosti je v letošnjem letu prestižno Nobelovo nagrado za kemijo podelila dvema znanstvenicama, Emmanuelle Charpentier in Jennifer Doudna, za razvoj metode CRISPR, s katero lahko enostavno spreminjamo dedni zapis organizmov. Tehniki CRISPR za ciljano rezanje genomske DNK pravimo tudi "genetske škarje", poglejte zakaj.

Ugriznimo znanost Nobelove nagrade 2020, oddaja o znanosti

10. 12. 2020

10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela, bodo v Stockholmu podelili letošnje Nobélove nagrade. 27. novembra 1895 je namreč Alfred Nobel v svoji oporoki največji delež svojega premoženja namenil za nagrade tistim, ki so v preteklem letu največ prispevali človeštvu na področju fizike, kemije, fiziologije ali medicine, literature in miru – za Nobelove nagrade. Alfred Nobel je v oporoki še napisal: Moja izrecna želja je, da se pri podelitvi nagrad ne upošteva državljanstvo, temveč da se nagrada podeli najzaslužnejši osebi, ne glede na to, ali je Skandinavec ali ne. Prve nagrade so podelili leta 1901. Do danes je 551 Nobelovih nagrad prejelo 876 posameznikov in 28 organizacij. V oddaji bomo pogledali, za kakšne dosežke so bile podeljene letošnje nagrade za fiziologijo ali medicino, fiziko in kemijo.

Stran 1 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov