Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje
Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?
Visokozmogljiva plastika pa se uporablja tudi v protetiki. Uveljavila se je že za čeljustne in kolčne proteze. Njena prednost je, da je lažja od kovinskih ali keramičnih materialov in da je skladnejša z našim telesom. Uporablja pa se tudi v oftalmologiji.
Visokozmogljiva ali funkcionalna plastika se lahko uporablja tudi za hladilna telesa v svetilih. Toplotno prevodno plastiko, ki bo nadomestila aluminijasta hladilna telesa, so med prvimi v Evropi razvili v šempetrskem podjetju Intra lighting v sodelovanju s Fakulteto za tehnologijo polimerov. Naši ekipi so pokazali vzorec nove toplotno prevodne plastike.
Visokozmogljiva plastika lahko nadomešča celo kovino. To je v avtomobilski industriji, v kateri želijo zmanjšati težo sestavnih delov, znižati proizvodnje stroške in zmanjšati ogljični odtis.
Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsi govorimo o temperaturi zraka, meteorologi pa se ukvarjajo z njenim merjenjem. Temperatura zraka spada med najpomembnejše meteorološke spremenljivke, saj določa podnebje na nekem območju. Na Agenciji za okolje, ki upravlja enega večjih merilnih sistemov v Sloveniji, termometre umerjajo sami, v lastnem laboratoriju.
V Laboratoriju za metrologijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko na najvišji ravni v Sloveniji umerjajo vse najzahtevnejše kontaktne in brezkontaktne termometre, ki jih uporabljajo v farmaciji, medicini, industriji in drugih panogah. Laboratorij obenem poskrbi tudi za mednarodno primerljivost meritev in domačim in tujim laboratorijem zagotavlja merilno sledljivost.
Kakšna pa je definicija temperature? Celzijeva lestvica je najprej opredeljevala 0 °C za vrelišče vode in 100 °C za točko tališča ledu, potem sta bili vrednosti zamenjani in območje razdeljeno na 100 enot. Nato je bila uradno izpeljana in definirana glede na odnos do Kelvinove temperaturne lestvice, ki ne pozna negativnih vrednosti. Danes pa je enota za temperaturo Kelvin definirana z določitvijo fiksne vrednosti za Boltzmanovo konstanto.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kruh, jogurt, siri in drugi mlečni izdelki so za nas pomembna hranila. Njihova skupna lastnost je, da so nastali s pomočjo mikroorganizmov oziroma s postopkom fermentacije. Fermentacija je poleg sušenja najstarejša tehnologija konzerviranja hrane. Naši predniki so jo povsem naključno začeli uporabljati že pred 7.000 leti. Mleko, ki so ga shranjevali v mehovih iz živalskih želodcev, se je sesirilo ali skisalo in nastal je okusen in celo obstojnejši mlečni izdelek. Danes pa fermentacijo uporabljamo še za druge namene.
Izraz fermentacija se uporablja tudi širše za vse procese, ki potekajo s pomočjo encimov mikroorganizmov in ne potekajo nujno v odsotnosti kisika. Fermentacijski procesi se uporabljajo tudi pri trajnostni proizvodnji številnih izdelkov, kot so prehranska dopolnila, antibiotiki in vitamini.
Zaradi vseh pozitivnih lastnosti, ki jih v živilu dosežemo s fermentacijo, je vse več zanimanja za fermentacijo doslej netipičnih živil, ki bi jim s fermentacijo izboljšali prehranske vrednosti. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani razvijajo fermentacíjske procese na mikroalgah in insektih.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. Program Zora je v Sloveniji začel delovati pred 20 leti. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi.
V Sloveniji se je v okviru evropskega projekta EUROHELICAN začela pilotna raziskava, s katero bodo iskali in zdravili okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. Ta je v 89 % primerov razlog za razvoj raka na želodcu. Ob raziskavi bodo iskali okužbo ter jo zdravili in tako ugotavljali strategije za preprečevanja raka na želodcu.
V Sloveniji so že novorojenčki v prvih dneh po rojstvu vključeni v presejalno testiranje za redke bolezni. Tako lahko zdravniki dovolj zgodaj odkrijejo in zdravijo bolezni, zaradi katerih bi lahko pozneje resno zboleli ali celo umrli. Trenutno pri novorojenčkih opravljajo presejalne preglede za 19 redkih bolezni.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsako leto se po svetu rodi 1,6 milijona dvojčkov oziroma na vsakih 42 otrok po en par dvojčkov, od tega sta dve tretjini dvojajčnih, ena tretjina pa je enojajčnih dvojčkov. Ti so vedno istega spola in imajo enak genski zapis. Zato so enojajčni dvojčki pomembni za številne raziskave, zlasti kar zadeva bolezni. Do danes so bile s pomočjo enojajčnih dvojčkov opravljene študije že več kot 17 tisoč lastnosti, po katerih se dvojčki ujemajo in razlikujejo. Na podlagi tega lahko predvidevamo, kaj določajo naši geni in kaj okolje.
Neveljaven email naslov