Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matične celice so vrelec mladosti. Vsaka dva tedna nadomestijo odmrle kožne celice in ustvarijo nove rdeče in bele krvne celice. Znajo izdelati kopijo sebe, se torej obnoviti. Znajo pa se tudi spremeniti v druge vrste celic, in to kadarkoli. Zato smo pričakovali, da bomo z njimi pozdravili skoraj vse. Kaj nam je uspelo? Trenutno poteka na tisoče kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov za različne bolezni, tudi za koronavirusno bolezen 19. Ob 10. obletnici oddaje Ugriznimo znanost se bomo še zadnjič ozrli in pogledali, kako so v tem času napredovale raziskave in uporaba matičnih celic.
Umetna inteligenca danes zna vedno več! Piše celo novinarske tekste in to tako, da je težko ugotoviti, da jih ni napisal človek! Poleg tega odlično sesa, nam pomagajo pri spletnih nakupih, avtomobili vozijo že skoraj sami, telefoni prepoznavajo naš obraz in računalniki z nami igrajo šah. In nas premagajo! Umetna inteligenca je z nami na vsakem koraku. Pred desetimi leti smo že govorili o umetni inteligenci, v prihodnji oddaji pa bomo preverili, kako je v zadnjem desetletju napredovala. Razkrili bomo, kako danes znanstveniki s pomočjo umetne inteligence iščejo nova zdravila in kako se bodo samovozeča vozila v prihodnosti odločala med tem, koga rešiti pri morebitnih prometnih nesrečah. Predstavili bomo Unescov mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco in humanoidnega robota, ki ga urijo na inštitutu Jožef Stefan. Vabljeni k ogledu oddaje, ki smo jo zaenkrat naredili še novinarji!
Pred desetimi leti smo v Sloveniji porabili 15 % manj električne energije kot v letu 2018. Podobno je na svetovni ravni. Njena poraba vztrajno raste. Večino električne energije še vedno dobimo iz fosilnih goriv, ki pa onesnažujejo okolje. Kaj je rešitev? Pred desetimi leti so začeli graditi fuzijski reaktor, ki naj bi proizvedel 10-krat več energije, kot bi je porabili za svoje delovanje. Kdaj bo zgrajen? In kako čim bolje izkoristiti naravne obnovljive vire, vodo, sonce, zrak, ki pa so nezanesljivi. Električne energije je bodisi preveč, bodisi premalo. Kdaj jo bomo znali učinkovito shranjevati? Kaj bo energijski vir prihodnosti?
V zadnjih desetih letih je raziskovanje vesolja neverjetno napredovalo in doseglo številne uspehe. Prvič so zaznali gravitacíjske valove. Izjemen dosežek je bila tudi prva fotografija okolice črne luknje. Dobili smo 3D-zvezdno karto z milijardo zvezd. Še en velik dosežek pa je uspel satelitu Planck, ki je s teleskópom iskal odgovor na vprašanje, iz česa je sestavljeno naše vesolje. Prvi umetni Zemljin satelit je leta 1957 izstrelila Sovjetska zveza, pred desetimi leti pa je okoli Zemlje krožilo že približno 800 delujočih satelitov. Danes jih je že 2200, izstrelitev še 12.000 novih pa načrtujejo različne države. Med njimi je tudi Slovenija, ki naj bi izstrelila prva dva svoja satelita. Vabljeni k oglédu oddaje Ugriznimo znanost.
Pred začetkom epidemije covida-19 je bilo nad našim planetom nenehno v zraku približno 10.000 zračnih plovil. Vsak dan jih je vzletelo približno 100 tisoč. Zdaj se je letalski promet skoraj ustavil. Kako se to kaže pri onesnaževanju? Letalska panoga naj bi k onesnaženju s toplogrednimi plini povprečno prispevala tri odstotke. Z letali pa smo se vozili vse več. Se bo letalski promet še povečeval in za koliko? Kaj bo to pomenilo za zrak, ki ga dihamo, in kaj za naš planet? Kaj lahko storimo? Letalske družbe na svoja letala nameščajo nove motorje, s katerimi lahko porabijo do 15 % manj goriva in tako tudi manj onesnažujejo. A ne onesnažujejo le letala. Dunajsko letališče obljublja, da bo do leta 2030 postalo ogljično nevtralno. Kako pa kaže ljubljanskemu letališču? Ugriznimo znanost.
V Sloveniji imamo 22 turističnih jam. Postojnsko in Škocjanske jame obiskujemo že več kot 200 let. V tem času si je lepote Škocjanskih jam ogledalo že skoraj 4 milijone, Postojnske jame pa skoraj 40 milijonov obiskovalcev. Žal pa jamski turizem ruši naravno stanje v jami. Z vnosom snovi, ki nastajajo zunaj jamskega ekosistema, in s posegi v kraške jame spreminjamo naravne procese in življenje v jami. Koliko obiskovalcev jame še lahko prenesejo, ne da bi ob tem utrpele hujše trajne posledice? Kaj lahko znanstveniki vidijo v tem obdobju, ko so bile jame skoraj dva meseca zaprte?
Sliši se neverjetno, ampak na Zemlji nam je začelo primanjkovati peska za gradnjo! V Dubaj so ga zato za gradnjo treh umetnih Palmovih otokov in nebotičnikov uvozili iz Avstralije, pa čeprav imajo svojega na pretek. Na Zemlji je toliko vrst peska, kolikor je vrst kamnin. Vendar ni vsak pesek dovolj dober za gradnjo. Na svetu gre v mešalce betona 30 milijard ton peska na leto, v Sloveniji pa vsako leto naredimo 10 ton betona na prebivalca. Ker je pesek za vodo druga najbolj uporabljana surovina na svetu, znanstveniki že dalj časa raziskujejo, kako bi ga nadomestili z že uporabljenim peskom iz gradbenih ruševin ali pa namesto njega uporabili nekatere industrijske odpadke, na primer jeklarske žlindre in livarske peske.
Ko začutimo nevarnost, naši možgani takoj pošljejo signale živčnemu sistemu, ki povzroči hitrejše bitje srca, hitro dihanje in zvišanje krvnega tlaka, kri pa se črpa v mišice. Tako se telo pripravi na reakcijo: beg ali boj! Strah je osnovno človekovo čustvo, ki je nastalo zato, da nas varuje. Toda zakaj nas je strah javnega nastopanja ali letenja z letalom? Nekatere ljudi je bolj, druge manj strah. 55-letna S. M. pa nikoli ne čuti strahu. Zato je bila predmet številnih raziskav, v katerih so znanstveniki ugotavljali, kateri deli možganov so odgovorni za strah. Neustrašne pa so postale tudi miši, ki so imele v možganih parazite. Namesto da bi pred mačko zbežale, so bile radovedne! Ali se strahu naučimo ali ga lahko podedujemo? In kako lahko strah premagamo?
V Postojnski jami sta se stepla mladička človeške ribice in Viktor je boj zapustil s poškodováno zadnjo nogo. Javnost je bila prvič priča nenavadnemu dogodku – regeneraciji okončine. Viktorju je noga namreč odpadla, v letu in pol pa mu je zrasla nova. Živali, ki so sposobne obnove delov telesa, ni malo. Če ploskega črva razrežemo na koščke, bo iz vsakega zrastel nov črv. Nekatere ribe so sposobne regenerirati plavuti, srce in celo možgane. Tudi človeško telo se neprenehoma obnavlja. Preživimo lahko, četudi nam odstranijo 80 odstotkov jeter. Jetra so se sposobna popolnoma obnoviti. Zraste nam nova konica prsta! Bi nam lahko nekoč zrastla tudi nova roka? Znanstveniki raziskujejo, kako bi znanje z živali prenesli na ljudi.
Odrasel človek v dveh letih in pol popije približno 2200 litrov vode. Prav toliko je porabimo za izdelavo ene majice. Za majico potrebujemo še bombaž. Za njegovo pridelavo pa namenimo kar četrtino svetovne porabe insekticidov. Zato je tekstilna industrija, takoj za naftno, druga največja onesnaževalka okolja. Proizvodnja tekstila se je v 20 letih podvojila in še raste. Kaj lahko naredimo s to velikansko količino oblačil? Znanstveniki, med njimi tudi slovenski, iščejo odgovor na vprašanje, kako bi oblačila lahko učinkovito reciklirali. Večina jih je narejenih iz mešanice različnih surovin. Znanstveniki bi jih radi reciklirali, tako da bi iz njih pridobili osnovne naravne in umetne surovine, iz katerih bi potem naredili nov tekstil ali druge izdelke. Kako blizu tega smo?
V zadnjem letu je ekstremna plima dvakrat poplavila Piran. Benetke imajo s tem nenehne težave. Do danes je pod vodo izginilo že pet otokov Salomonovega otočja, enaka usoda grozi še vsaj šestim. Podatki meritev višine morske gladine zadnjih deset let kažejo, da se morje pospéšeno dviga. Eden izmed vzrokov za to je tudi taljenje ledenikov. Na Antarktiki se stali več kot 250 milijard ton ledu na leto, kar je šestkrat več kot pred štiridesetimi leti. Obenem pa se morska voda tudi segreva, s čimer se ji povečuje prostornina. Za koliko se bo gladina morja dvignila v prihodnjih stotih letih? Katera območja bodo zato pod vodo? Kaj vse vpliva na dvig morske gladine in ali je mogoče poplavljanje morja napovedati?
Jutri bo na Primorskem in Notranjskem zmerno do pretežno oblačno, drugod bo več jasnine. Jutranje temperature bodo od -5 do 2, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 4 do 10 °C. Zato da imamo vsak dan vremensko napoved, potrebujejo meteorologi superračunalnike. To so zelo zmogljivi računalniki, ki lahko obdelujejo velikanske količine podatkov. Vendar jih ne uporabljajo le meteorologi. Trenutno je najzmogljivejši računalnik na svetu računalnik Summit v Nacionalnem laboratoriju Oak Ridge na Oddelku za energijo ZDA. V Sloveniji pa imamo najzmogljivejši javni superračunalnik na Univerzi v Mariboru. Kako hitri so superračunalniki in kaj vse lahko delamo na njih? Ugriznimo znanost!
Skoraj 200 vrst ptic se seli v jatah, saj tako letijo do 5 km na uro hitreje in prihranijo tudi do 20 % energije. Kobilice se združujejo v več milijard velike kolonije. Ptice imajo od združevanja korist, kobilice pa so zaradi svojega kanibalističnega vedenja v to prisiljene. Za različne živali so značilne različne oblike socialnega vedenja. Prašiči svoj socialni red vzpostavijo že nekaj dni po rojstvu. Kaj se zgodi, ko v socialno življenje živali poseže človek? Nekatere živali imajo bolj krhke socialne vezi, druge pa ostanejo skupaj celo življenje, tako kot delfina Dafne in Morigenos. Kaj so še odkrili v najnovejših raziskavah delfinov v našem morju, ki so presenetile cel svet? Glejte Ugriznimo znanost!
Rosemary Kennedy, sestri ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, so leta 1941 izvedli lobotomijo. 23-letna Rosemary, prej učiteljica, je po posegu prenehala govoriti, njeno gibanje je bilo povsem ohromljeno, do konca življenja je bila odvisna od pomoči drugih. V začetku 20. stoletja so ogrožajoče duševne motnje med drugim zdravili tudi z lobotomijo, vbrizgavanjem kafre in elektrošokom. Te z današnjega vidika nečloveške, nenadzorovane in nepreverjene metode so zdravniki izvajali v upanju, da bi pomagali bolnikom. Za zdravljenje duševnih bolezni se danes največkrat uporabljajo zdravila. Kako še lahko zdravimo duševne bolezni?
V vsakdanjem življenju se ni mogoče izogniti uporabi rezultatov raziskav na živalih. Z uporabo laboratorijskih živali smo spoznali človeško biologijo in dobili znanje o anatomiji, osnovnih fizioloških procesih v organizmu in vzrokih za bolezni. Živali imajo pomembno vlogo pri raziskavah, ki dajejo upanje obolelim za rakom, demenco ali drugimi boleznimi, ki jih še ne znamo dovolj dobro zdraviti. Število laboratorijskih živali danes omejujemo in strogo nadzorujemo, vendar vsa zdravila in nove metode diagnosticiranja.
Najbolj znana elektronska naprava, ki jo vsajamo v naše telo, je srčni spodbujevalnik. Šved Arne Larsson je prvi človek na svetu, ki so mu leta 1958 v telo vsadili srčni vzpodbujevalnik. Delal je le nekaj ur, zato so ga nadomestili z drugim, ki je delal le nekaj dni. Arneju Larssonu so zamenjali kar 22 različnih srčnih spodbujevalnikov. Srčni vzpodbujevalnik vsadijo pacientom, katerim srce ne proizvaja dovolj lastne električne energije, ki povzroča značilno krčenje in sproščanje srčne mišice. Potencialno napetost pa ima prav vsaka celica našega telesa. Kaj lahko naredimo, ko elektrika v našem telesu odpove?
Kaj nam je najbolj všeč pri praženem krompirčku ali pri avtomobilih? Kako prijetno ali neprijetno nam je in ali smo sproščeni ali vznemirjeni lahko čutimo sami, v zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavljajo meritve našega odziva na psihološke dražljaje. Včasih se učinka zunanjega dražljaja niti ne zavedamo, naš avtonomni živčni sistem pa se odzove in naprave našo reakcijo zabeležijo. To pa s pridom uporablja industrija, da nam ponuja izdelke, ki so nam najbolj všeč.
Kaj vse lahko naredimo iz ene opeke? Odgovor na to vprašanje lahko pokaže, kako ustvarjalni smo. Z opeko lahko rišemo, jo razbijemo, dodamo zemlji za rože, uporabimo za obtežilec ali polico. Pri ustvarjalnosti ne iščemo pravega odgovora, bolj pomembno je število relevantnih odgovorov. Kaj pa vpliva na ustvarjalnost? Ena od raziskav pri dvojčkih je pokazala, da naj bi od svojih staršev podedovali le 30% ustvarjalnosti. Lahko pa se je naučimo, saj obstajajo številne metode, s katerimi lahko razvijamo kreativnost skozi celo življenje. Nekaj vam jih bomo pokazali!
Beton je takoj za vodo drugi najbolj uporabljani material na svetu. Z njim so gradili že pred več kot 2000 leti in mnoge izmed teh stavb, na primer rimski Panteon, stojijo še dandanes. Po razpadu Rimskega imperija se je recept za beton izgubil, zato so gradnje spet postale dogotrajne in drage. Vse do 19. stoletja nismo več znali pripraviti veziva za mešanico peska in vode, ki bi se na zraku strdila v trden material. Izum cementa in ponovno odkritje betona, ki so ga ojačali z jeklenimi palicami in mrežami, pa je za vedno spremenil podobo naših zgradb. Prav beton je omogočil, gradnjo visokih objektov nenavadnih oblik. Kaj vse lahko z njim naredimo? Katere betone poznamo in kakšni bodo betoni prihodnosti?
Legenda pravi, da je največji grški matematik Arhimed s sočnimi žarki odbitimi od zrcal zažgal rimske ladje, ki so napadle njegovo rojstno mesto Sirakuze na Siciliji. Znanstveniki v resničnost legende dvomijo, ideja pa je ostala živa. Z ogledali ujete sončne žarke smo začeli uporabljati za pridobivanje električne energije v koncentratorskih sončnih elektrarnah. Leta 2050 naj bi na Zemlji potrebovali že 28.000 teravatov električne energije – nepredstavljiva in ogromna številka. In ker nam vsak dan na Zemljo pade ogromno energije s sonca, jo bomo morali začeti učinkoviteje izkoriščati. Kakšno vlogo bodo imele sončne koncentratorske elektrarne v prihodnosti?
Neveljaven email naslov
