Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravijo, da je kakovost kopalne vode v slovenskih morskih kopališčih odlična. V morju pa so lahko tudi mikroorganizmi, ki za ljudi niso nevarni, vendar pa negativno vplivajo na druga živa bitja. Potoki in reke lahko v morje prinesejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah. Tovorne ladje pripeljejo v morje balastne vode iz drugih delov sveta. Napake v kanalizacijskih sistemih lahko povzročijo izliv kanalizacije v morje. Čistilne naprave v morje izpuščajo komunalne vode, v katerih so lahko še vedno prisotne bakterije. Katere mikroorganizme najdemo v slovenskem morju in kako vplivajo na druge organizme?
Novejše raziskave kažejo, da spremljanje le nekaterih bakterij ne zadošča za spremljanje stanja našega morja. V vsakem mililitru morske vode je lahko tudi milijon bakterij. Večina med njimi je koristnih in ključnih za delovanje morskih ekosistemov, druge so lahko človeku in morskim organizmom škodljive.
Vzdolž slovenske obale imamo 21 kopalnih voda. Na vseh v poletni sezoni, od 1. junija do 15. septembra, vsakih 14 dni preverjajo kakovost vode. Tako v eni kopalni sezoni morsko vodo vzorčijo 8-krat. Kako čista je voda v slovenskih morskih kopališčih?
Igranje računalniških iger je lahko družbeno koristno početje. Z igranjem igre Planet Hunters lahko pomagate astronomom poiskati planete primerne za nastanek življenja, z Whale FM pa lahko s povezovanjem posnetkov kitov prispevate k razumevanju njihovega načina komuniciranja. Imate dobro prostorsko predstavo in žilico za sestavljanke? Z igranjem igre Foldit lahko pomagate znanstvenikom celo do novih zdravil!
Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Se spomnite svoje prve računalniške igrice? Ali pa najljubše? V računalniških igrah je ogromno znanosti. Posnemati znajo gibanje ljudi in fizikalne zakone. Pri igrah pa ne gre vedno le za užitek igranja. Rok Turk, državni prvak v reliju, nam je predstavil svoj simulator vožnje, ki popolnoma posnema ravnanje njegovega pravega dirkalnika. S simulatorjem opravlja treninge vožnje in testira različne nastavitve vozila. Pri igranju nekaterih iger lahko ljubiteljski igralci pomagajo reševati svetovne probleme, na primer sodelujejo pri iskanju tridimenzionalnih proteinskih struktur za potencialna zdravila. Navidezna resničnost postaja čedalje manj navidezna.
Čeprav ne moremo napovedati, kdaj točno se bo skalni podor zgodil, lahko predvidimo, kako bo potekal in kako obsežen bo. To je izjemno pomembno, saj njegova nenadnost in težka predvidljivost lahko ogrožata infrastrukturo in življenja. Kakšne podatke potrebujemo za modeliranje skalnih podorov, so strokovnjaki pojasnili na primeru že popisanih podorov.
Pred padajočim kamenjem se lahko zaščitimo s preoblikovanjem brežine, z biotehničnim zavarovanjem z debli in varovalnimi nasipi iz pnevmatik, polnjenih z zemljino. Najpogosteje pa infrastrukturo in ljudi ščitimo s tehničnimi ukrepi.
Pred nami je poletna turistična sezona in zagotovo bo marsikdo obiskal Mesečev zaliv ali zaliv Sv. križa v Strunjanu. A nad eno najlepših plaž pri nas se razprostira veličasten klif, s katerega se je predlani odlomilo okrog 2.000 kubičnih metrov materiala. Strokovnjaki raziskujejo strukturne in geomehanske dejavnike podora in pravijo, da se naravni procesi na tem območju še niso umirili. Še vedno je torej nevarno, da se poruši dodaten del stene. Kako nevarni so skalni podori na slovenski obali?
Nad eno najlepših plaž pri nas, Mesečevim zalivom, se razprostira veličasten klif, s katerega se je predlani odlomilo okrog 2000 kubičnih metrov materiala. Strokovnjaki pravijo, da se naravni procesi na tem območju še niso umirili. Kako nevarni so skalni podori na slovenski obali? Do skalnih podorov pri nas najpogosteje prihaja v goratem svetu, v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Popisali so jih kar 2100. Skalni podori pa se prožijo tudi v vzhodni Sloveniji. Tam ogrožajo stanovanjske in poslovne stavbe, ceste in železniške proge. Kakšni so pogoji za nastanek skalnih podorov? Znanstveniki ne morejo napovedati, kdaj točno se bo skalni podor zgodil, lahko pa predvidijo, kako bo potekal in kako obsežen bo. Katere podatke potrebujejo za modeliranje skalnih podorov?
Genska motnja, ki povzroči pomanjkanje ali odsotnost melanina, lahko prizadene tudi živali. Albinizem se pojavlja pri vseh vretenčarjih, od rib, dvoživk, plazilcev in ptičev do sesalcev.
Melanin je pomemben pigment, ki daje koži, lasem, dlakam in očem barvo.
Ljudje z albinizmom imajo pogosto zmanjšano pigmentacijo v šarenici. Svetloba zato ne vstopi v zrklo le skozi zenico, ampak tudi skozi odprtinice v šarenici. Namesto da bi se svetloba zbrala v središču vida, se razprši. To pa povzroči manjšo vidno ostrino.
Beli lasje in dlake, bela polt, modre oči. To je oseba z albinizmom, genetsko motnjo, ki povzroči pomanjkanje melanina – pigmenta, ki našo kožo, lase in oči varuje pred ultravijoličnim sevanjem sončne svetlobe. Ker ljudje z albinizmom niso zaščiteni z melaninom, so bolj dovzetni za kožnega raka, težave pa imajo tudi z očmi. Na svetu se v povprečju rodi ena oseba z albinizmom na 20.000 otrok. V Afriki pa je albinizem bolj pogost. Tam večina oseb z albinizmom umre pred 40. letom starosti. In tam v imenu čarovništva otrokom z albinizmom sekajo dele telesa. Zakaj pride do albinizma? Kakšno je tveganje, da bo oseba z albinizmom zbolela za rakom?
Za učinkovit boj proti covidu 19 potrebujemo cepiva in zdravila, ob hujšem poteku bolezni pa bolniki potrebujejo tudi respiratorje. V razmahu epidemije v Italiji je prišlo do pomanjkanja respiratorjev. Da se to ne bi zgodilo tudi pri nas, so na Fakulteti za elektrotehniko v zelo kratkem času razvili preprost ventilator.
Vsi okuženi z novim koronavirusom, tudi če nimajo bolezenskih znakov, izločajo viruse, ki končajo v odplakah in na čistilnih napravah. Jemanje vzorcev v čistilnih napravah poteka avtomatizirano po naprej nastavljenem urniku. Del teh vzorcev potuje na Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani, kjer so razvili analizno metodo, s katero merijo prisotnost novega koronavirusa v odplakah.
Eno najučinkovitejših orožij proti virusom so cepiva, zato so jih začelli razvijati številni laboratoriji po svetu. Tudi pri nas na Kemijskem inštitutu.
Decembra 2019 so na Kitajskem odkrili prve primere okužbe z novim koronavirusom. Virus se je hitro razširil po vsem svetu in 4. marca 2020 smo prvi primer okužbe z njim potrdili tudi v Sloveniji. Znanstveniki so začeli raziskovati virus, iskati cepivo, zdravilo, preizkušati teste, s katerim bi virus zaznali, iskati načine, kako bi ga uničili na površinah, kako bi preprečili njegovo širjenje, kako bi sledili epidemiji … Vse to tudi v Sloveniji! V oddaji bomo pogledali, kako se je z virusom SARS-CoV-2 spopadla slovenska znanost.
Reke, jezera, morja in somornica so vodna telesa. Njihova vodna zemljišča so zemljišča, na katerih ležijo. Pri rekah je to osnovna struga tekočih vod, vključno z bregom, ki sega do izrazite geomorfološke spremembe. Priobalno zemljišče pa je tisto, ki meji na vodno zemljišče. Po Zakonu o vodah zunanja meja na vodah 1. reda sega 15 metrov od meje vodnega zemljišča v naseljih in 40 metrov zunaj naselij, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča. Kakšna sta pomen in vloga teh zemljišč in kako smo jih spreminjali v zgodovini?
Neveljaven email naslov
