Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav že tisočletja udomačujemo živali, vseh živali ne moremo udomačiti. Če želimo vrsto udomačiti, mora ta navadno izpolnjevati šest meril. Živali morajo biti po naravi nagnjene k tvorjenju socialne hierarhije, razmeroma krotkejše, naravno tolerantnejše in ne smejo biti prehransko specializirane. Prav tako ne smejo biti nagnjene k paniki in begu, ko se prestrašijo. Predvsem za vzrejo gospodarskih živali pa je pomembno tudi to, da nimajo počasne rastnosti in rodnosti ter da se lahko v ujetništvu uspešno razmnožujejo.
Pes je prva udomačena žival. Analize DNK-ja pri psih kažejo, da je človek njihove prednike začel udomačevati pred približno 15.000 leti, kar je več tisočletij pred drugimi živalmi. Na svetu naj bi živelo med 700 milijoni in milijardo psov, obstaja več kot 450 pasem. Ali so se vse pasme psov razvile iz enega skupnega prednika? Udomačitve živali potekajo tudi v moderni dobi. Obstajajo tri poti udomačevanja živali. Pri kravi, kozi, ovci, kokoši, konju, prašiču, psu in mački nam je uspelo; nosoroga, tigra in zebre pa ne moremo udomačiti. Zakaj ne? Znanstveniki že desetletja poskušajo udomačiti srebrno lisico. Kako so udomačitve živali vplivale na družbo in na same živalske vrste ter kam nas to vodi?
Matematične uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Damjaki so, kot vsa rejena jelenjad, šolski primer vrste na začetku procesa udomačevanja v fazi selekcije glede na krotkost. Reja damjakov je v Sloveniji že kar pogosta, a je to področje slabo raziskano. Zato so na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM s poskusi uvedbe neznanega predmeta v oboro damjakov preverjali, kako se bodo živali odzivale na novost v svojem okolju.
Da se je volk udomačil in postal domači pes, je moralo preteči več tisoč let evolucijskega razvoja. Zanimivo pa je, da je ruskim znanstvenikom uspelo udomačiti srebrno lisico v le nekaj desetletjih.
Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Izobraževalnem programu TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Mrazišča na visokih dinarskih planotah so poseljena in tamkajšnji prebivalci se ogrevajo večinoma s kurjenjem biomase. Ali to pomeni, da so mrazišča zaradi svojih značilnosti lahko bolj onesnažena z delci kot drugi predeli Slovenije?
Ojmjakón v Sibiriji velja za najhladnejši stalno naseljen kraj na Zemlji. 6. februarja leta 1933 pa so izmerili najnižjo temperaturo, -67,7 stopinje Celzija. To je bila najhladnejša uradno zabeležena temperatura na severni polobli. V kraju živi približno 750 ljudi. Ko temperatura pade pod -52 st. C, zaprejo šole, prebivalci pa pozimi svoja vozila puščajo kar prižgana, da jih sploh lahko vozijo. Ampak da doživite sibirski mraz, vam ni treba iti v Sibirijo. 9. januarja 2009 so pri nas v mrazišču na Komni v Bohinju izmerili kar -49,1 stopinje Celzija. Kaj so mrazišča in zakaj je tam tak mraz?
Na eno od mrazišč se je odpravila tudi naša ekipa. V začetku marca smo preverili, kakšne so bile najnižje temperature na mraziščih Loškega Potoka in preverili, zakaj je bilo tako.
Kot posledica temperaturnega obrata v mraziščih je zanje značilna višja vlažnost ozračja, pogostejše pojavljanje megle, daljše trajanje snežne odeje in za tiste, kjer je vse to izrazito, tudi vegetacijski obrat.
V Sloveniji imamo dve, na Danskem pa približno 6200 vetrnic. Danska je država z največjim deležem proizvodnje vetrne energije na svetu. Proizvede je več kot tretjino oziroma okoli 40 %. Kmalu je bo še več. Pred kratkim so namreč objavili načrt, da bodo v severnem morju zgradili prvi energetski otok na svetu, ki bo vozlišče za 200 ogromnih vetrnic na morju. Otok bo z močjo 3 GW z električno energijo lahko preskrboval kar tri milijone gospodinjstev, torej več kot le Dansko. Kakšne pa so razmere za izkoriščanje energije vetra pri nas?
Matematične uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO. 1.
Projekt vetrne elektrarne Gansu ali vetrna elektrarna Jiuquan je skupina velikih vetrnih elektrarn na Kitajskem. Kompleks trenutno obratuje z manj kot 40-odstotno izkoriščenostjo načrtovane zmogljivosti 20 GW. Gansu je eden od 6 nacionalnih mega projektov za vetrno energijo na Kitajskem. Z 2021 vetrnimi elektrarnami Kitajska trenutno premore največ nazivne vetrne energije na svetu, kar je 205,6 GW.
V Sloveniji imamo trenutno le dve vetrnici, eno pri Senožečah in drugo pri Razdrtem. Zakaj ravno tam in koliko električne energije proizvedeta?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
V Avstraliji vsako leto divjajo požari, tudi letos. Lanski požari pa so bili eni najhujših požarov v zgodovini države. Zajeli so 11 milijonov hektarjev površin. Po ocenah svetovnega sklada za prostoživeče živali je v lanskih požarih poginilo ali se razselilo tri milijarde koal, kengurujev in drugih avtohtonih avstralskih živali. Najhujši požar v zadnjih desetletjih je prizadel približno 143 milijonov sesalcev, 2,46 milijarde plazilcev, 180 milijonov ptic in 51 milijonov žab. 113 živalskih vrst nujno potrebuje pomoč pri okrevanju svojega življenjskega prostora. Izgubile so namreč vsaj 30 % habitatov, saj so požari v jugovzhodnem delu Avstralije uničili okoli 7 milijard dreves. Zaradi izgube življenjskega prostora so se na seznamu ogróženih vrst znašle tudi koale.
Številni habitati, rastlinske in živalske vrste pa so ogrožene zaradi naše dejavnosti. Z varovanjem in obnovo življenjskega okolja rastlin in živali skrbimo za biotsko raznovrstnost. Ponekod smo pri tem tako uspešni, da se območja naravno ponovno naselijo. Tak primer je Naravni rezervat Škocjanski zatok.
Izumrtje grozi tudi tretjini sladkovodnih rib po svetu. Tudi našemu avtohtonemu jadranskemu lipanu, ki živi v porečju Soče. Populacija svetovno znane in priljubljene lovne vrste v naravi upada zaradi podnebnih sprememb, krivolova in uničevanja drstišč. Obstoj jadranskega lipana pa dodatno ogroža tudi tujerodni evropski lipan, ki smo ga v soško porečje intenzivno naseljevali iz savskega rečnega sistema.
V požarih je lani poginilo ali se razselilo tri milijarde koal, kengurujev in drugih avtohtonih avstralskih živali. 113 živalskih vrst nujno potrebuje pomoč pri ponovni vzpostavitvi življenjskega prostora. Številni habitati, rastlinske in živalske vrste so ogrožene tudi zaradi naše dejavnosti. V zadnjih desetletjih je število gepardov, globalno ogroženih velikih mačk, upadlo na manj kot 7000 osebkov. Ker občasno napadajo živino, jih nekateri rejci ubijajo. Tudi v Sloveniji so nekatere živalske vrste ogrožene. Rise smo v slovenske gozdove doselili iz Slovaške in Romunije, po nekaj desetletjih pa je populacija začela upadati in spet smo pred izzivom njihovega reševanja. Jadranski lipan je pri nas že izumrl, v naravi so samo še njegovi križanci.
Če se neprimerno prehranjujemo, premalo pijemo, smo v stresu in ne spimo dovolj, se nam to lahko pozna na koži. Za lepo in zdravo kožo moramo uživati raznovrstno in uravnoteženo prehrano. Kako hrana vpliva na stanje naše kože?
Neveljaven email naslov
