Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arhiv

Podjetno naprej Zeliščni vrt Majnika, ekološka pridelava in predelava

18. 9. 2024

Katja Temnik je bila vrsto let kapetanka košarkarske reprezentance Slovenije. Leta 2010 je sklenila športno pot, se vrnila domov v Žiče in iz maminega konjička in navdušenja nad ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov ustvarila družinski posel. Danes na zeliščnem vrtu in družinski kmetiji Majnika raste okoli 180 različnih rastlin, od teh jih 80 predelajo v čaje, hidrolate, tinkture in zeliščno sol. Ohranjajo svoja semena, veliko večino dela pa opravijo ročno. V redni ponudbi imajo 30 izdelkov, ki se jim bo v kratkem pridružilo še ducat iz nove blagovne znamke Zajcklošter; slednji so narejeni izključno iz zelišč z zeliščnega vrta v Žički kartuziji, za katerega Katja in njena mama Majda skrbita od leta 2020. Kmetujejo brez umetnih gnojil in škropiv, brez hibridov in plastičnih folij. Poleg pridelave in predelave nudijo izobraževanje in izobraževalni turizem, sodelujejo pa tudi z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami. Prav slednje je osnova srčnega gospodarstva, ki ga želi razvijati Katja in za katero meni, da je edino pravo gospodarstvo za prihodnost človeka.

Slovenski magazin Slovenski magazin

17. 9. 2024

Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah. Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili, obutvijo in dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva. Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov. Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem. Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.

50 knjig, ki so nas napisale Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec: Pesmi štirih

16. 9. 2024

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zbirka Pesmi štirih je dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij. Nekaj je bilo v zraku tiste pomladi leta 1953. V kinu so se generacije raznežile ob filmu Vesna, pomanjkanje papirja pa je leta 1953 združilo glasove Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka v pesniško knjižico z naslovom Pesmi Štirih. Pesniki in bralci so si želeli oddahniti od graditeljstva povojne poezije in so spet razmišljali o življenju, ljubezni - in o poeziji. Četudi si kritiki glede pomena zbirke še vedno niso enotni, v oddaji iz serije 50 knjig tri četrt stoletja pozneje iščemo odgovor na vprašanje o poeziji. Najdemo ga v kratkih pogovorih z mladimi iz krožka gimnazije Vič, ki pod mentorstvom prof. Marjetke Krapež ponovno skušajo odgovoriti na večno vprašanje o tem, kako pesmi spreminjajo življenja. Zbirka Pesmi štirih je tako dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.

Ljudje in zemlja Ljudje in zemlja

15. 9. 2024

Šli bomo v Vrhpolje, kjer so pripravili zanimivo razstavo grozdaj, ki raste na Primorskem. Kar 180 sort je bilo na mizah. Zmejsci, zbrani v društvo Prosekar si prizadevajo, da bi to vino z zaščiteno označbo porekla še bolj zaščitili. Od letos pa je s to oznako zaščiten tudi istrski med, za kar so si prizadevali čebelarji z obeh strani meje. Na Cerju so se zbrali predstavniki 11-h Prirmoskih zadrug in živilskih podjetij in opozorili na številne izzive, ki so pred njimi, pa tudi pred lokalno skupnostjo in kupci domače pridelane hrane. Na Bistriškem in Postonjskem so štiri kmetije postale terapevtske. Na koncu pa bomo pogledali še v zamejske Sovodnje, kjer so se odločili tudi za pridelavo lubenic in melon.

Ah, ta leta! Spomin na preteklost

14. 9. 2024

V začetku septembra je mednarodni dan svežega zraka in modrega neba. Zato bomo v prvi oddaji jesenske sezone odšli na svež zrak, pod modro nebo. Ne bomo pa šli samo ven, ampak tudi nazaj – v preteklost. S skrbnico dvorca Strmol Gordano Bilušić bomo raziskovali bogato kulturno in zgodovinsko dediščino dvorca ter življenja v njem, v največjem muzeju na prostem, Muzeju stavbne dediščine v Rogatcu, pa z Nives Brezovnik podoživeli utrip življenja in ustvarjanja vaških ljudi pred 200 leti. Spoznali bomo, kaj je to štepih, kako so nekoč ročno oblikovali steklo, kovali žeblje, pletli košare, pekli slastno tradicionalno obsoteljsko pecivo ... Voditeljica Helena Pirc bo zavila tudi v muzejsko trgovino oz. »lodn« in v čudovitem zeliščnem vrtu spoznavala zdravilne lastnosti različnih rastlin, v rubriki Ah, ta splet! pa se bo Nina Cijan z gostom dr. Simonom Kolmaničem poglobila v mešano oziroma obogateno resničnost.

Vizionar - obrtnik in podjetnik Vizionar: Poslovni izziv v naravnih barvah

14. 9. 2024

V tokratni vizionarski zgodbi vam predstavljamo Romano Brino Gobec, ki je pred leti pustila varno službo in se podala na ustvarjalno pot s pomočjo naravnih barv. Sicer ekonomistka in magistrica grafičnih komunikacij danes pripravlja lastno blagovno znamko, svoje znanje pa predaja tudi na delavnicah. Delavnica, v kateri se je leta 1950 s pečarstvom začel ukvarjati Mihael Avguštin, je bila do danes že nekajkrat dozidana, ročno delo so delno nadomestili s stroji. Še vedno pa pečarja odlikujejo spretne roke in veselje do gline, nam pove mojster Marko iz obrtniške družine Avguštin.

O živalih in ljudeh O živalih in ljudeh

14. 9. 2024

Obiskali smo družino, v kateri ob obilici ljubezni uspešno sobivajo andaluzijska kobila, psa turška kangala in krškopoljska pujsa. Predstavljamo uspešen primer posvojitve psičke, ki je imela velike težave z zaupanjem ljudem. Ob srčni skrbnici in nasvetu strokovnjakinje je zdaj psička Nuša radoživa in aktivna psička. Na selitveni poti smo prestregli grahasto tukalico. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

O živalih in ljudeh Uspešna socializacija posvojene psičke

14. 9. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Andaluzijska kobila, turški kangal in krškopoljska pujsa

14. 9. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Na vrtu Na vrtu

13. 9. 2024

PRIDELEK Z GRED SEJMIŠČA V GORNJI RADGONI Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. JESENSKA DOPOLNITEV NASADA Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice. POTAKNJENCI DREVESA ŽIVLJENJA Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat. JESENSKE SETVE IN SAJENJE Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.

Na vrtu Pridelek z gred sejmišča v Gornji Radgoni, jesenske setve in sajenje

13. 9. 2024

Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.

Na vrtu Jesenska dopolnitev nasada

13. 9. 2024

Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice.

Na vrtu Potaknjenci drevesa življenja

13. 9. 2024

Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat.

Ugriznimo znanost Naravni sovražniki škodljivcev: Fizikalna uganka Svetloba v vodi in mleku

12. 9. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Naravni sovražniki škodljivcev

12. 9. 2024

Marmorirana smrdljivka lahko povzroča škodo na plodovih breskev, marelic, hrušk in jabolk. Njeni najučinkovitejši naravni sovražniki so osice, ki svoja jajčeca odlagajo v jajčeca smrdljivke in povzročijo njihov propad. Škodljivci naj bi bili odgovorni za izgubo približno 40 % pridelka po vsem svetu. Najbolj razširjen način zatiranja škodljivih organizmov je s fitofarmacevtskimi oz. kemičnimi sredstvi. Od 60. let prejšnjega stoletja se je poraba fitofarmacevtskih sredstev močno povečala. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu vsako leto porabimo okoli 4 milijone ton fitofarmacevtskih sredstev. Največji porabniki so ZDA, Brazilija in Kitajska. Ena od alternativ kemičnim sredstvom za varstvo rastlin pred škodljivci so njihovi naravni sovražniki.

Ugriznimo znanost Naravni sovražniki škodljivcev: Transport in uporaba naravnih sovražnikov škodljivcev

12. 9. 2024

Kako poteka transport organizmov za biotsko varstvo rastlin in kako jih lahko uporabljamo?

Ugriznimo znanost Naravni sovražniki škodljivcev: Gojenje naravnih sovražnikov škodljivcev

12. 9. 2024

Kako pridemo do organizmov, ki so koristni za biotsko varstvo rastlin in dovoljeni za uporabo? Bioplanet je italijansko podjetje, ki goji take koristne žuželke.

Ugriznimo znanost Naravni sovražniki škodljivcev: Škodljivec marmorirana smrdljivka

12. 9. 2024

Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica raziskujejo in uporabljajo naravne sovražnike škodljivca marmorirana smrdljivka.

50 knjig, ki so nas napisale Ela Peroci: Muca Copatarica

16. 9. 2020

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.

Podjetno naprej Nazaj na konja, terapija s konji

11. 9. 2024

Zakonca Goljevšček sta leta 2005 poslovni izziv in poslanstvo našla v izvajanju terapij s pomočjo konja. Vse, kar počneta, temelji na lastnem razvoju, pravita ustanovitelja zavoda Nazaj na konja. Ta ima sedež v Konjeniškem parku Starošince in je bil prva slovenska nevladna organizacija z vizijo uresničevanja celostnega pristopa k obravnavi oseb s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju s pomočjo konja. V hlevu imajo 19 konj, od tega 10 terapevtskih. Ekipa 11 sodelavcev in 15 prostovoljcev pripravlja tudi številne druge dejavnosti, kot so počitniški tabori za otroke in mladostnike, spoznavne družinske urice, programi za podjetja in šola jahanja. Gostje lahko pri njih tudi prenočijo. Za ta namen so pred petimi leti na posestvu uredili lesene počitniške hiške, v katerih je prostora za 34 ljudi. Prav zdaj začenjajo nov petletni projekt vzpostavitve večgeneracijskega centra Stičišče, ki bo deloval na območju celotnega Spodnjega Podravja.

Stran 1 od 350
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov