Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Cast Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Arhiv

Podjetno naprej Olea, ekološka kmetija

28. 11. 2022

Martina Veršnik iz Izole je ena naših najmlajših oljkaric. Vodenje ekološke kmetije Olea D'Istria je pred tremi leti prevzela od staršev, ki sta pred več kot 20 leti razširila kmetijo in obudila oljkarstvo. Že ob vzpostavitvi nasada so izbrali drugačno pot in oljčnike zasadili z velikim deležem starih avtohtonih sort, ki se jim je večina oljkarjev izogibala. Danes imajo malo več kot 1400 dreves; poleg ekoloških oljk še ekološke češnje in fige, pridelujejo pa tudi zelišča. Ponujajo več kot 30 izdelkov; njihova posebnost so oljčna olja z zelišči in agrumi, pa suhe fige, vložene v oljčnem olju z limono in lovorjem, najbolj ponosni pa so na večkrat nagrajene namizne oljke,pripravljene na povsem naraven način. Zadnja tri leta se ukvarjajo tudi s predstavitvami in ogledi kmetije ter izobraževalnimi delavnicami. Prostora za vse dejavnosti jim že zmanjkuje, zato upajo, da bodo čim prej dobili gradbeno dovoljenje za novo kmetijo, na katerega čakajo že skoraj 20 let.

Podjetno naprej Air-RMLD

17. 11. 2022

Obiskali smo podjetje Air-LMLD, prvo podjetje v Evropi, ki s pomočjo dronov snema trase plinovodov, meri koncentracijo plina in obdeluje zbrane podatke.

Podjetno naprej Misija Mlada kohezija / Olea, ekološka kmetija

28. 11. 2022

Martina Veršnik iz Izole je ena naših najmlajših oljkaric. Vodenje ekološke kmetije Olea D'Istria je pred tremi leti prevzela od staršev, ki sta pred več kot 20 leti razširila kmetijo in obudila oljkarstvo. Že ob vzpostavitvi nasada so izbrali drugačno pot in oljčnike zasadili z velikim deležem starih avtohtonih sort, ki se jim je večina oljkarjev izogibala. Danes imajo malo več kot 1400 dreves; poleg ekoloških oljk še ekološke češnje in fige, pridelujejo pa tudi zelišča. Ponujajo več kot 30 izdelkov; njihova posebnost so oljčna olja z zelišči in agrumi, pa suhe fige, vložene v oljčnem olju z limono in lovorjem, najbolj ponosni pa so na večkrat nagrajene namizne oljke, pripravljene na povsem naraven način. Zadnja tri leta se ukvarjajo tudi s predstavitvami in ogledi kmetije ter izobraževalnimi delavnicami. Prostora za vse dejavnosti jim že zmanjkuje, zato upajo, da bodo čim prej dobili gradbeno dovoljenje za novo kmetijo, na katerega čakajo že skoraj 20 let.

Ljudje in zemlja Ljudje in zemlja

27. 11. 2022

Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk bonita. Jabolka bonita so proučevali tudi v projektu Evropskega inovativnega partnerstva. Anton Koršič nam v studiu predstavi razmere v sadjarstvu. Oddajo nadaljujemo tik ob slovensko-avstrijski meji v zaselku Špičnik, kjer leži srce med vinogradi. Obiskali smo vinogradniško kmetijo Dreisibner, od koder se srce najlepše vidi. Obronki Slovenskih goric so že od nekdaj znani po izjemnih vinogradniških legah. Na tem območju leži vinogradniška kmetija Leber. Ob pridelavi kakovostnih vin se ukvarjajo še s turistično dejavnostjo. Razmere v vinogradništvu komentira Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor.

Ljudje in zemlja Pogovor Tadeja Vodovnik Plevnik, KGZS, KGZ Maribor

27. 11. 2022

Gostja Tadeja Vodovnik Plevnik, KGZS, KGZ Maribor. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.

Ljudje in zemlja Pogovor Anton Koršič, sadjarska kmetija Koršič

27. 11. 2022

Gost Anton Koršič, sadjarska kmetija Koršič, Arnovo Selo. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.

Ljudje in zemlja Bonita

27. 11. 2022

Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk Bonita. Od takrat se je razširila na Pohorje in Slovenske gorice. Pridelovalci ugotavljajo, da je sicer tehnološko zahtevna sorta, a izjemno bogato rodi. Naša ekipa je obiskala Arnovo selo sredi projekta Evropskega inovativnega partnerstva v katerem so proučevali jabolka Bonita od pridelave do trženja.

Ljudje in zemlja Srce med vinogradi - Dreisiebner

27. 11. 2022

Na Špičniku - zaselku v občini Kungota, tik ob slovensko-avstrijski meji, je srce med vinogradi. Gotovo eden najpogostejših in najbolj priljubljenih fotografskih krajinskih motivov. Njegova popularnost narašča iz leta v leto. S snemalno ekipo smo obiskali kmetijo Dreisiebner, od koder se srce najbolje vidi. Dreisiebnerjevi zaključujejo večjo investicijo v prenovo vinske kleti in objekta za nastanitev gostov in so med večjimi vinogradniki v Svečinskih goricah.

Ljudje in zemlja Vinogradništvo in vinarstvo Leber

27. 11. 2022

Kmetija Leber s Podigraca v Svečinskih goricah živi od vina in turizma. Letos so po letu in pol zaključili z veliko investicijo. Popolnoma so obnovili 400 let staro hišo in jo po letnici nastanka poimenovali Hiša 1624. V njej so uredili štiri sodobno opremljene sobe, gostom pa poleg nočitev z zajtrkom, nudijo še sprostitev in najem koles.

Na vrtu Na vrtu

26. 11. 2022

ARANŽMA IZ KREP PAPIRJA Tokratni navdih za praznični adventni aranžma sta zakonca Mikša našla kar v Dornavi, znani po pridelavi rdeče ptujske čebule. Luk sta dodobra preučila, da sta ga lahko poustvarila iz krep papirja. Pri izdelavi sta natančna in pozorna na podrobnosti. BRIN ZA 100 TEGOB Nad Divačo občudujemo brin, pravo lekarno kraških travnikov. Glede rastišča je ta zimzeleni grm sicer zelo nezahteven. Že pred stoletji so mu v ljudskem zdravilstvu pripisovali moč, da odpravlja kar 100 tegob, povezanih z želodcem, jetri, pljuči in sklepi. Poleg jagod je uporaben tudi brinov les. VEGETA, TOKRAT Z GOBAMI Večino pridelkov smo z vrtov že pospravili. Pri družini Plohl Krevh vrtnine, ki jih ne pojedo sproti, predelajo. Gospa Martina nam je pred časom že pokazala, kako pripravlja vegeto iz jušne zelenjave. Tokrat pa razkrije, kako bo shranek obogatila s suhimi gobami. DIŠEČE ZELIŠČNE VILE Drobne vile, ki jih izdeluje Ksenija Vesenjak Kutlačić s posestva Koki v Hrastovcu, so ne le umetelne, iz naravnih materialov, pač pa tudi dišeče. Osnova so namreč posušena zelišča. Vilinske lase poustvari s pravo volno, 'bingljajo' pa lahko kot okrasek na oknu, vratih, smrečici, celo v vozilu. navrtu@rtvslo.si

O živalih in ljudeh Čisto pravi zmaji

26. 11. 2022

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh O živalih in ljudeh

26. 11. 2022

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

O živalih in ljudeh Pater Gržan in njegova Kapra

26. 11. 2022

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Shiba Inu

26. 11. 2022

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Na vrtu Aranžma iz krep papirja

26. 11. 2022

Tokratni navdih za praznični adventni aranžma sta zakonca Mikša našla kar v Dornavi, znani po pridelavi rdeče ptujske čebule. Luk sta dodobra preučila, da sta ga lahko poustvarila iz krep papirja. Pri izdelavi sta natančna in pozorna na podrobnosti.

Na vrtu Vegeta, tokrat z gobami

26. 11. 2022

Večino pridelkov smo z vrtov že pospravili. Pri družini Plohl Krevh vrtnine, ki jih ne pojedo sproti, predelajo. Gospa Martina nam je pred časom že pokazala, kako pripravlja vegeto iz jušne zelenjave. Tokrat pa razkrije, kako bo shranek obogatila s suhimi gobami.

Na vrtu Dišeče zeliščne vile

26. 11. 2022

Drobne vile, ki jih izdeluje Ksenija Vesenjak Kutlačić s posestva Koki v Hrastovcu, so ne le umetelne, iz naravnih materialov, pač pa tudi dišeče. Osnova so namreč posušena zelišča. Vilinske lase poustvari s pravo volno, 'bingljajo' pa lahko kot okrasek na oknu, vratih, smrečici, celo v vozilu.

Na vrtu Brin za 100 tegob

26. 11. 2022

Nad Divačo občudujemo brin, pravo lekarno kraških travnikov. Glede rastišča je ta zimzeleni grm sicer zelo nezahteven. Že pred stoletji so mu v ljudskem zdravilstvu pripisovali moč, da odpravlja kar 100 tegob, povezanih z želodcem, jetri, pljuči in sklepi. Poleg jagod je uporaben tudi brinov les.

Ah, ta leta! BDI – presejalni test za demenco

25. 11. 2022

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Ah, ta leta! Živeti z demenco v družini

25. 11. 2022

Demenca ni naravni del staranja, zato ni vsak, ki z leti postaja pozabljiv in malo počasnejši, tudi oseba z demenco. Pa vendar: po podatkih živi v Sloveniji okoli 43 tisoč oseb z demenco, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 50 milijonov. Zdravila zanjo ni. Zato v oddaji gostimo mag. Jožeta Škrlja, ki o demenci in predvsem o ravnanju z osebami z demenco izobražuje strokovno in splošno javnost, pa tudi svojce, ki v skrbi za svoje drage velikokrat izgorijo. Svojci mu pogosto razlagajo o bolečini, ki jo občutijo, ko jih njihovi bližnji ne prepoznajo več in ne zmorejo opravljati osnovnih življenjskih opravil, spremeni se tudi njihovo vedenje. Jože Škrlj poudarja, da je pri tem pomembno, da tega ne jemljemo osebno, da z osebo z demenco nismo v nenehnem boju in ji ne dokazujemo vseskozi svojega prav, saj jo s tem spravljamo v še večjo stisko. Zavedati se moramo, da ravnanja in besede oseb z demenco vodi njihovo stanje. Vodijo jih čustva, ne razum. In kar je še pomembno, živijo v svojem svetu, v katerega bomo morali vstopiti mi, saj oni v našega niso več sposobni vstopiti. V oddaji bomo pokukali tudi v vsakdan Alenke Veber in njene mame Frančiške. Alenka je morala zaradi mamine demence popolnoma prilagoditi svoje življenje, saj mame kmalu ni mogla več pustiti same. Preden se pri človeku pokažejo prvi znaki demence, lahko mine od 10 do 20 let, zato bomo predstavili tudi pomen presejalnih testov za demenco.

Stran 1 od 249
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov