Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1940 so v mestu Tacoma v ZDA odprli nov, 1800 metrov dolg jekleni most. Štiri mesece pozneje se je zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo le 56 km/h, podrl. Vsaka konstrukcija niha s svojo frekvenco. Danes znamo izmeriti že zelo majhna nihanja. Slovenski strokovnjaki so merili, ali koncertni zvok vpliva na Kolosej in ali vibracije z bližnjega gradbišča lahko poškodujejo katedralo iz 14. stoletja. Na enem od ljubljanskih mostov smo preverjali, kako zaniha, ko čezenj zapelje tovorno vozilo. S potresno mizo vam bomo pokazali, kdaj se stavba zaradi prevelikega nihanja podre in kako merijo nihanje konstrukcije letala.
Merjenje frekvenc pa je pomembno za ohranjanje kulturne dediščine. Slovenski strokovnjaki so med drugim merili, kako vibracije oz. koncertni zvok vpliva na eno izmed najbolj znanih stavb na svetu, na rimski Kolosej.
V Idriji živi najstarejši kmet v Sloveniji in v tem delu Evrope. To je Ivan Bevk, ki pri svojih 104. dopolnjenih letih še kar koplje, gnoji, sadi, obira.
V naslednji reportaži pa o treh prijateljih iz zaledja Istre, ki so se odločili obuditi ali bolje, ohraniti tradicijo svojih nonotov. Začeli so s kuhanjem trape, kot se v Istri reče tropinovcu, žganju iz grozdnih tropin. Z dvema od njih sem se pogovarjal v destilarni Tadeja Kavaliča v Kavaličih pri Svetem Antonu.
V zadnjem času je med lastniki kmetijskih zemljišč veliko vprašanj sprožila Uredba o odpadkih, ki prepoveduje kurjenje odpadkov na prostem. Čeprav so navedli nekaj izjem, pa so se mnogi vprašali na kakšen način se lahko poslej znebijo zelenega reza? Na okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da so odpadki iz kmetjstva in gozdarstva iz te uredbe sicer izzvzeti, medtem ko na kmetijskem ministrstvu razlagajo, da je pomemben namen sežiga rastlinskih odpadkov. Policija pa je vmes že prejela 13 prijav, ki jih obravnava okoljska inšpekcija.
V Brkinih se je zgodil eden najhujših napadov volkov na drobnico na tem območju. Kaj pravi stroka, kaj kmetje? Volkovi so prvič v zgodovini napadli tudi čredo ovac v Trenti in to tik zraven naseljenih hiš v vasi Log v Trenti.
Šli smo med oljkarje v Hrvaško Istro. Predstavljamo podjetje Orna d.o.o. iz Zambratije pri Umagu, ki je dobilo za svoje oljčno olje Mate vseh 100 možnih točk v svetovnem vodniku Flos Oleil 2024. To se je na Hrvaškem in v tem delu Sredozemlja zgodilo prvič. Obiskali pa smo tudi oljkarja Nina Činića iz Krasice.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole. Pletli so največ iz leske in vrbe.
Svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja.
Z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj.
Akademska slikarka, ki skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna.
V zadnjih štirih letih je mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica kar trikrat v izboru 'Best of Ljubljana Culture' publikacije In Your Pocket Guide prejel nagrado za najboljši vsakoletni dogodek v Ljubljani.
Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.
Najprej bomo šli v Hrvaško Istro. Obiskali bomo oljkarja v Krasici pri Bujah in v Zambratiji pri Umagu. Nato bomo skočili do Strunjana, kjer se je odvijal jubilejni 20.praznik kakija. V Brkinih in prvič tudi v Trenti so volkovi napadali ovce in jih veliko poklali. Kmetje, predvsem živinorejci so ogorčeni in zahtevajo ostrejše ukrepanje države, lastnice zveri. V zadnjem času je med lastniki kmetijskih zemljišč veliko vprašanj sprožila Uredba o odpadkih, ki prepoveduje kurjenje odpadkov na prostem. Čeprav so navedli nekaj izjem, pa so se mnogi vprašali, na kakšen način se lahko poslej znebijo zelenega reza? Bili smo na martinovanju v kleti Vinakoper, kjer so predstavili skupni refošk 15-h vinogradnikov z imenom "15 odtenkov Istre". V zaledju Istre pa štirje prijatelji nadaljujejo s tradicijo svojih nonotov in ponovno oživlljajo kuhanje trape, žganja iz grozdnih tropin. Za konec pa zelo zanimiv pogovor z najstarejšim kmetom v Sloveniji in daleč naokoli.
MAČEHE SO NADOMESTILE OKRASNE KOPRIVE Verena in Zvonko Mikša iz Dornava obožujeta okrasne koprive. Te, žal, ne prezimijo na prostem, zato jih novembra izpulita in dasta na kompost. V prazne lonce posadita rumeno cvetoče mačehe. Niti pozimi dom ne sme biti brez cvetja, pravita. Koprive pa ohranjata v spominu tudi tako, da jih naredita iz krep papirja. NENAVADNE GUNERE Ko smo nedavno obiskali Gorazda Mauerja na njegovem vrtu Rifnik, so nižjo posodo prekrivale drobne sadike. Izvedeli smo, da gre za sejančke dlanastokrpe gunere, rastline z ogromnimi listi. Nekaj let vzgoje je treba, da je sadika primerna za presajanje. Predstavljamo nekaj zanimivosti iz življenja guner. DEKORACIJA IZ BREZE IN KALIKARPE Sebastjan Lipar tokrat navdušuje z zunanjo postavitvijo. Pred začetkom adventa je ob figo postavil konstrukcijo iz brezovih vej. Mednje je dodal vijoličaste plodove. Belo-vijoličasta je tradicionalna adventna kombinacija, ki ju je Sebastjan prepoznal v brezi in kalikarpi.
V središču Ljubljane je letos spomladi vrata odprla slaščičarna z zanimivim imenom in še zanimivejšimi izdelki – Yauya Patisserie. Unikatne torte in slaščice ter čim bolj kakovostne sestavine: to je moto njene lastnice in mlade ekipe, ki ob Ljubljanici ponuja pisano paleto sladkih in slanih dobrot. Umetniški navdih, obrtniško znanje o kamninah in obdelavi kamna pa terja poklic kamnosek. Privablja mlade, ti pa pišejo uspešno zgodbo tudi v tujini. Med njimi je Sibila Leskovec, državna prvakinja v kamnoseštvu in četrta na tekmovanju EuroSkills 2023, študentka Višje strokovne šole v Sežani. Obiskali pa smo tudi mlade, ki na Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana pridobivajo strokovna znanja. Z novimi trendi in tehnologijami obdelave pa so nas seznanili v kamnoseštvu Svete.
Obiskali smo društvo za pomoč živalim Wet noses in spoznali prijazno psičko Pupo. Po petih letih ujetosti v boksu, zdaj išče nov skrben dom. Preverili smo, katere ptice in druge živali lahko na pragu zime opazujemo v Krajinskem parku Škocjanski zatok. Predstavljamo muce, ki v Zavetišču za živali Maribor čakajo na nove skrbnike. Opozarjamo na ponavljajoča vnetja ušes pri psih in svetujemo, kako pomagati. Odkrivamo ozadje trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalmi in pojasnjujemo kaj pomeni CITES. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Neveljaven email naslov