Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Znanje - Arhiv

Ljudje in zemlja Ljudje in zemlja

29. 11. 2020

Oddajo začenjamo z zanimivim projektom, v katerega sta se vključili tudi dve primorski kmetiji. S pomočjo stroke naj bi kmetje, ki pridelujejo hrano na območjih z omejenim gnojenjem in zatiranjem plevelov pridelali čim več ekološke hrane. O naravi prijaznem kmetovanju govori tudi reportaža iz Babičev pri Kopru, kjer prideluje hrano tim. regenerativni kmetovalec. Ker se bliža praznični čas, smo spregovorili o mesninah in obiskali rejca na Vipavskem in pršutarno na Krasu. Govorili bomo o zamejskih oljkarjih in čebelarjih ter svetovali, kaj in kako se sadi v tem času.

Ljudje in zemlja Regenerativno kmetovanje

29. 11. 2020

V Babičih blizu Kopra se je pred dobrim letom mlad kmet Luka Belič posvetil t.i. regenerativnemu kmetijstvu. Gre za nov pristop v kmetovanju, kjer je združil osnove permakulture, polikulture, biodinamike in ekološkega kmetijstva. Posebno pozornost namenja kakovosti zemlje, kjer raste zelenjava, ki jo pridela.

Ljudje in zemlja Pršutarna na Krasu

29. 11. 2020

Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.

Ljudje in zemlja Pršutarne na Vipavskem

29. 11. 2020

Prihaja december in prazniki, ko so na mizah pogosto slastni narezki. Med suhomesnatimi izdelki na Primorskem seveda kraljuje pršut. Mi smo obiskali dva proizvajalca. Najprej smo šli v Črniče na Vipavskem, kjer redijo prašiče pasme mangulica in nato pa še na Kras na eno najstarejših pršutarn pri nas v Kobjeglavi.

Na vrtu Na vrtu

28. 11. 2020

1. ADVENTNE DEKORACIJE Ste si pripravili material, da v oddaji po navodilih Sebastjana Liparja skupaj izdelamo adventni aranžma? Potrebujete slamnati obod, nekaj mahu, kos kartona, silikonsko lepilo, plodove, stroke fižola, vejice šipka, nekaj novoletnih okraskov in 4 sveče. Adventni venec je naredila tudi Sabina Šegula. Ta je po obliki in barvah podoben tistim, ki že krasijo vatikanske urade in baziliko. 2. SKORAJ POZABLJEN SKORŠ Skorš na domačiji Zakšek velja za najdebelejšega svoje vrste pri nas. O skoraj pozabljeni sadni vrsti govorimo z naravovarstvenikom Dušanom Klenovškom iz Kozjanskega parka. Ste vedeli, da so plodove skorša nekoč uporabljali namesto žvepla pri negovanju vina? 3. RAZMNOŽEVANJE TRAJNIC Obiskali smo tudi vrtnarijo v Vitovljah. Z Jožico Golob-Klančič spoznavamo nekaj metod razmnoževanja trajnic. Jožica je nedavno izdala knjigo Trajnice za pametne lenuhe, v nagradni igri podarjamo dva izvoda.

Slovenski magazin Slovenski magazin

28. 11. 2020

Nad Žovneškim jezerom pri Braslovčah se na vzpetini bohoti eden najstarejših slovenskih gradov - Grad Žovnek. Za njegovimi obnovljenimi ruševinami se je v davni preteklosti odvijala prava ljubezenska zgodba. Nedaleč od gradu Žovnek pa je zrastel popolnoma nov stolp. Na Rogli, v osrčju pohorskih gozdov, se na vrhu 37m visokega stolpa zaključi slikovita Pot med krošnjami. Gozd in drevesa pa so pomemben likovni svet akademske slikarke Tine Dobrajc. Prepetanje tradicije s sodobnostjo uveljavljena slikarka mlajše generacije slovenskih umetnikov pogosto izraža prav z gozdom. Narava, vesolje in življenje v harmoniji s sočlovekom je vodilo umetnika Radovana Gregorčiča. V mladosti ga je najbolj pritegnila svetloba, tako je ustvaril bogato zbirko unikatnih svetil. Raziskovanje vesolja pa ga je privedlo do steklo – keramičnih in kamnitih skulptur. Kmalu bo v naših domovih zadišalo po praznikih. Potica velja za eno najbolj znamenitih slovenskih jedi. Prav posebna je Podbreška potica z nadevom iz suhih jabolčnih ali hruškovih krhljev.

Slovenski magazin Podbreška potica

28. 11. 2020

Podbreška potica je prav posebna. Njen nadev je narejen iz suhih jabolčnih ali hruškovih krhljev.

Slovenski magazin Radovan Gregorčič

28. 11. 2020

Narava, vesolje in življenje v harmoniji s sočlovekom je vodilo umetnika Radovana Gregorčiča.

Slovenski magazin Tina Dobrajc

28. 11. 2020

Gozd in drevesa pa so pomemben likovni svet uveljavljene akademske slikarke Tine Dobrajc.

Slovenski magazin Pot med krošnjami

28. 11. 2020

Na Rogli, v osrčju pohorskih gozdov, se na vrhu 37m visokega stolpa zaključi slikovita Pot med krošnjami.

Slovenski magazin Grad Žovnek

28. 11. 2020

Grad Žovnek je eden najstarejših slovenskih gradov. Prav tu se je odvijala ena največjih slovenskih ljubezenskih zgodb.

O živalih in ljudeh O živalih in ljudeh

28. 11. 2020

Spoznavamo delo reševalnih psov. Opravili smo prvo lekcijo razumevanja pasjega in mačjega jezika. Predstavljamo pasmo – nizozemski ovčar. Svetujemo, kako pravilno skrbeti za hrčke.Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

O živalih in ljudeh Skrb za hrčka

28. 11. 2020

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Nizozemski ovčar

28. 11. 2020

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Mačji in pasji jezik

28. 11. 2020

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Delo reševalnih psov

28. 11. 2020

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Na kratko Samooskrba

26. 11. 2020

V Sloveniji smo v nekaterih panogah bolj, v drugih manj samooskrbni: s pridelavo žita sicer ne pokrivamo vseh potreb, na področju perutninarstva, govedoreje in mlečne industrije smo samooskrbni. Ne samo na ravni države, čedalje pomembnejša postaja tudi lastna samooskrba, ki poleg večje kakovosti hrane in prihranka denarja pripomore tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa.

Ugriznimo znanost Naš apetit, oddaja o znanosti

26. 11. 2020

Jemo, da preživimo. A ne vedno. Včasih nismo lačni, a jemo, ker hrano vidimo, ker nam je dolgčas ali ker smo v stresu. Kako deluje naš apetit in kaj sproža željo po hrani? Raziskava na vinskih mušicah kaže, da željo po hrani določa tudi črevesna mikrobiota. Z izbiro prave hrane lahko pomagamo črevesnim bakterijam, da bodo sprožale apetit po več zdrave hrane. Če pa jemo sladko, bo naša potreba po sladkem čedalje večja. Kako pa nam je želja po sladkem pomagala preživeti v evoluciji?

Ljudje in zemlja Ljudje in zemlja

22. 11. 2020

Poljedelci so letos izredno zadovoljni s kakovostjo in pridelanimi količinami žit ter letino koruze. Preverjamo, kako so opravili jesensko setev. Prijateljevi iz Velikih Lašč, na živinorejski kmetiji obdelujejo 15 ha kmetijskih površin. V ponos jim je tudi 20 ha zelo dobro negovanega gozda. Tretji petek v novembru je dan slovenske hrane. Ob tej priložnosti nas Marjana Firbas spominja, kako preprosto in dobro kuhajo na podeželju. Gozdarji lastnike gozdov opozarjajo na javorov rak, ki smo ga prinesli iz Severne Amerike.

Ljudje in zemlja Po setvi ozimnih žit

22. 11. 2020

Poljedelci so letos izredno zadovoljni s kakovostjo in pridelanimi količinami žit ter letino koruze, ki je bila rekordna. Precej nevšečnosti pa jim je povzročalo vreme, zato nekateri jesenske setve ozimnih žit niso uspeli opraviti v optimalnem času.

Stran 1 od 243
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov