Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veseli smo, ko nas s cvetenjem razveseljujejo sobne rastline, za katere redno skrbimo. Veselje je toliko večje, če zacveti lončnica, za katero sploh ne vemo, kakšne cvetove ima. To se je zgodilo zakoncema Legradić v Cerkljah na Gorenjskem. Zacvetela je stara zmajevka.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti
Poročanje med sorodniki je bilo v zgodovini zelo pogosto, predvsem v vladarskih dinastijah. V starem Egiptu so se med seboj poročali faraoni, kar je povzročilo nemalo genskih anomalij in težav.
V naravi je najpomembnejše nadaljevanje vrste. Parijo se močnejši, boljši in prilagodljivejši. Ena od evolucíjskih prilagoditev je tudi uboj mladiča. Ubijeta ga lahko samec ali samica z namenom, da se lahko parita in imata svoje potomce. Pri sesalcih je tovrstno vedenje splošno razširjeno. Za jelenjad je v znanstveni literaturi opisanih je zelo malo primerov. Prvi primer uboja lastnega mladiča pri damjakih so zabeležili raziskovalci Katedre za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Sorodstvo in prepoznavanje sorodnikov ni značilno le za ljudi, ampak tudi za živali. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike in se do njih vedejo drugače kot do nesorodnih bakterij.
Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije krof že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov.
790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v svoji bogati zbirki hrani tudi Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim podpisom in prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom. Po temeljiti prenovi je zdaj tudi prvič odprla vrata javnosti. Vizualni umetnik Marko Šajn pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik: grafike, slikarstva in umetniške publikacije. Svoje delo zanimivo povezuje tudi z razumevanjem umetne inteligence. Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin se je s svojo fotografijo uveljavil tako doma kot v svetu. Danes pa mojster fotografije, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Rokodelska tradicija družine Kobola iz Šalke vasi na Kočevskem se prenaša iz roda v rod. Ljubezen do ustvarjanja z lesom, rezbarjenja, je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved. Krof je kralj pusta. V tem času se znajde na krožniku skoraj vsakega slovenskega doma. Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije, pa ta slaščica že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov skozi vse leto.
Ljubezen do ustvarjanja z lesom je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved.
Mednarodno priznani fotograf spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu.
Vizualni umetnik pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik.
790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem.
V tokratni oddaji se bomo najprej posvetili protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.
V tokratnem srečanju bomo podrobneje predstavili hidroterapijo za pse, opozorili bomo na težave s sklepi in kako jih prepoznati, spoznali boste zares srčno družino iz Vipave, ki je svoje življenje zelo prilagodila vsem svojim posvojenim živalim, če vas je kdaj zanimala razlika med opicami in polopicami, pa vam bomo postregli tudi s tem odgovorom. Priporočamo ogled. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
SETVE FEBRUARJA Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah. SUKENSKI REGUT Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico... ZELENI SVET MONSTER V vlogi kraljic naših dnevnih sob in poslovnih prostor se odlično znajdejo! Monstere ustvarijo iluzijo tropov s svilenimi, pahljačam podobnimi listi, velikimi tudi meter. Poleg značilne luknjičavosti postajajo moderne zaradi beline na listih. navrtu@rtvslo.si
Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico...
Neveljaven email naslov