Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubka in duhovita znanstvenofantastična stop animacija V tihem mestecu Mossingham strmoglavi skrivnostno vesoljsko plovilo. Iz njega izstopi navihana vesoljčica Lu-La, ki lahko posnema različne zvoke in z mislimi premika stvari. Bacek Jon opazi priložnost za zabavo in jo predstavi svoji ovčji čredi, ki jo Lu-La očara s svojimi nezemeljskimi močmi. Bacek Jon pomaga novi prijateljici najti njeno izgubljeno vesoljsko ladjo. Nihče pa ne sluti, da jim je za petami skrivnostna vladna agencija za lov na nezemljane. Izvirni naslov: A SHAUN THE SHEEP MOVIE: FARMAGEDDON / Koprodukcijski film, 2019 / Režija: Will Becher, Richard Phelan / Scenarij: Mark Burton, Jon Brown, Richard Starzak
Teodozija ima vizijo o kraljici Hačepsut. Ta ji razkrije, da je varuhinja Horovega očesa in da ima edina moč, da ga zaščiti. Apepovi sledilci iščejo Ozirisovo žezlo, da bi povzročili kaos. Hačepsut Teodoziji pove, da jih lahko ustavi samo ona. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Devetletna Luiza se je ravnokar preselila v Mehiko. Ko Quetza, njen ljubljeni kuščar, pobegne na ulice mesta, ga Luiza odide iskat. Pri tem spozna Artura. Otroka z rokoborcem Diegom zasledujeta Quetza in skupaj poskrbijo, da se reinkarnira v mehiško božanstvo Kecalkoatla.
Balu in Mavgli se odpravita na ribolov. Balu mu pokaže, kako lovijo želve, vidre in medvedi. Seveda so najboljši ribiči medvedi!
Dokumentarni film nas popelje daleč nazaj, na sam začetek zgodbe o animiranem junaku Koyii, v otroški svet avtorja Kolje Sakside. Odprejo se nam vrata v zakulisje nastajanja animiranih filmov Koyaa, kjer spoznamo tudi ostale člane filmske ekipe in se na lastne oči prepričamo, kako izdelajo scenografijo, kako oživi Krokar in kako glavni junak Koyaa dobi svoj glas in stas. Medtem ko nam duhovito in poetično pripovedovanje od blizu predstavi Koyoo, nam film prefinjeno razkrije, da ni čaroben samo Koyaa, temveč svet animiranega filma nasploh.
Vsak četrtek se z vami prebujajo mariborski jutranjiki. V današnjem izboru se bomo spomnili kako in zakaj se uporabljajo probiotiki, kako je preživeti čas na tujem s programom Erasmus +, obiskali smo mednarodno vesoljsko postajo, se zbližali s poklicem jamarja , v živo pa so nam zapeli LPS. Vabljeni v našo družbo.
Na prvem sejmu knjig za otroke in mladino leta 1964 v Bologni je bila med 44 razstavljalci tudi Slovenija. Na letošnjem, 61. sejmu je kot častna gostja navdušila s programom dogodkov, ki ga je zasnovala Javna agencija za knjigo, predvsem pa z razstavo In kaj se je zgodilo potem?, ki jo je pripravil Center ilustracije. Po besedah direktorice bolonjskega knjižnega sejma Elene Pasoli je Slovenija z razstavo postavila nov standard odličnosti. Ilustracija v Sloveniji ima ugledno tradicijo in osupljivo paleto sodobnih avtorskih poetik. Ilustratorji in ilustratorke, pa tudi stripovski avtorji in avtorice se zavedajo svoje odgovornosti, ne podcenjujejo radovednih mladih bralcev, so zavezani kakovosti in si v iskanju izvirnih izrazov privoščijo ustvarjalno svobodo, za to pa morajo imeti veliko časa. Vabljeni v sejemski vrvež v reportaži Mete Česnik.
Dokumentarni film se poglobi v različne kulture dela – ponudi nam vpogled v države, kjer vlada pravi deloholizem, na primer Južno Korejo, kjer so celo morali uvesti obvezni izklop računalnikov, da zaposleni ne delajo dolgo v noč. K smotrni porabi prostega časa in opuščanju pretiranega dela so prebivalce spodbujali tudi z oglaševalskimi kampanjami. V Kuvajtu so stvari povsem drugačne: javnih delovnih mest je denimo ogromno, a zaposleni nimajo kaj početi in si čas na delovnem mestu krajšajo z branjem knjig in gledanjem filmov. Po drugi strani pa povsod po svetu najdemo ljudi, ki na svojih delovnih mestih garajo kot sužnji ali jih delodajalci ves čas nadzirajo, tudi s pametnimi kamerami. Kako bo v prihodnje, ko bodo številna delovna mesta nadomestili stroji in umetna inteligenca? Bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka? AFTER WORK / Švedska, Italija, Norveška / 2023 / Režija: Erik Gandini
Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.
Film Skupaj nas na začetku uvede v utečeno življenje funkcionalne, vendar neklasične družine: najstnica Mia srečno živi s svojim očetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. To harmonično skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt in zaradi neurejenih odnosov v širši družini postane negotovo, ali bosta Luka in Mija v prihodnje še lahko živela skupaj. Film Marka Šantića na svež in občuten način prikazuje družinske odnose znotraj nekonvencionalne družine, skozi zgodbo razgrinja posledice, ki jih prinašajo zamolčevanje, predsodki in izogibanje problemom. Govori nam predvsem o tem, da človek ni ustvarjen za samoto in da svoje sobivanje lahko polno živi v različnih skupnostih. Režija: Marko Šantić / Scenarij: Irena Svetek / Igrajo: Nadja Debeljak, Primož Bezjak, Jernej Šugman, Silava Čušin, Ivo Ban, Olga Kacjan, Gal Golob
Gost oddaje, ki jo vodi Karin Sabadin, je kantavtor Adi Smolar. Spregovoril bo o delu kot vrednoti, o tem, zakaj je nekoč pustil redno službo in odšel na tvegano pot samostojnega umetnika in tudi o tem, ali se v Sloveniji da od poštenega dela dostojno živeti.
Počitniški program za otroke in mlade.
Cofek in Rina se igrata zdravnike, ko Cofek odkrije, da očka reciklira njegove stare igrače. Cofek ne dovoli, da bi njegov stari robot postal strašilo! Zdravnik Cofek ga bo »popravil« z obliži.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dokumentarni film Zadovoljni delavec ali kako so sabotirali delo razkriva sistemske težave, s katerimi se spopadajo številni delavci v najrazličnejših podjetjih in ustanovah – kulturo molka, lažne spremembe in nesposoben vodstveni kader –, dotakne pa se tudi vzgoje otrok. Vse to je prikazano s humorjem in ironijo, vendar ustvarjalci niti za hip niso pozabili na resnične posledice, ki jih ima nezdravo delovno okolje za zdravje in zadovoljstvo ljudi, ki delajo v njem. V oddaji med drugimi sodelujeta sijajni pokojni antropolog in aktivist David Graeber (Debt: The First 5000 years, Bullshit Jobs) in pionirka v raziskovanju poklicne izgorelosti, psihologinja in predavateljica z Berkeleyja, Christina Maslach. THE HAPPY WORKER - OR HOW WORK WAS SABOTAGED / Finska / 2022 / Režija: John Webster
V oddaji se bomo posvetili nekaj primerom iz zgodovine slovenske književnosti, v katerih so se romani oziroma njihovi avtorji znašli v sodnih dvoranah, pred represivnimi organi; obtoženi so bili oziroma so – plagiatorstva. Govorili bomo o »kvazirealnosti«, »plagiatu« in »medbesedilnosti«. Urednica oddaje: Nina Jerman
Bruno in Duša, oba z demenco, živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. In čeprav je tako, se želita vedno znova srečati. Scenarij in režija: Miroslav Mandić Igrajo: Silva čušin (Duša), Sandi Pavlin (Bruno), Barbara Vidovič, Barbara Cerar, Mojca Funkl, Lara Komar, Boris Cavazza, ….
Romano Prodi velja za enega najpomembnejših italijanskih in evropskih politikov zadnjih let. Maja 2004, ko se je pisala zgodovina evropske širitve, je bil predsednik Evropske komisije. V Evropsko unijo so takrat sprejeli deset novih članic, evropski družini se je pridružila tudi Slovenija. Širitev Unije je Romano Prodi v noči na 1. maj 2004 pričakal na trgu Evrope med Gorico in Novo Gorico. V pogovoru za RTV Slovenija nekdanji predsednik evropske komisije obuja spomine na deževno prelomno noč, dvajset let pozneje pa ostaja zaprisežen privrženec skupne Evrope.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Neveljaven email naslov
