Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stanovanje Tatjane Bensa skriva bogato zbirko različnih igrač z vsega sveta.
Prostor in čas sta dimenziji, ki ju akademska slikarka Klementina Golija vedno znova lovi in prenaša na svoje platno. Črna, ekspresivna risba znotraj slike je nekakšen njen podpis. Pojavil se je že takrat, ko je šele vstopala v svet umetnosti. Feri Lainšček je eden najbolj branih in tudi prevajanih slovenskih pisateljev. Njegova številna dela so bila tudi filmsko upodobljena. Prekmurski ljudje, njihovo življenje in navade, pa tudi prekmurska mitologija so zelo pogost motiv njegovih romanov, za katere je prejel veliko literarnih nagrad. Načrtovanje postavitve novih orgel v koprski stolnici je trajalo več desetletij. Točno 500 let po tem, ko je bil zapisan prvi podatek o orglah v Kopru, so leta 2021 zadonele nove sodobne simfonične orgle. Vrhunski inštrument, ki omogoča interpretacijo celotne orgelske literature, prihaja iz Švice. Kurnikova hiša v Tržiču je danes muzej. V 19. stoletju so tukaj živele generacije kolarjev. Izdelovali in popravljali so vozove ter orodja. Janez Pergar, eden zadnjih izučenih slovenskih kolarjev, še vedno rad predstavi svoj poklic kot kulturno dediščino. Tatjana Bensa je strastna zbirateljica različnih igrač, ki jih je zbirala po vsem svetu. Z možem sta namreč velika popotnika. Njena zbirka je zelo bogata in raznovrstna, priča pa tudi o bistvu zbirateljstva. »Kako ljubim ta drobna veselja! Celo strokovnjaki pravijo, da strastni zbiralci živijo dlje,« pravi zbirateljica.
Kolarstvo je stara obrt izdelovanja in popravila vozov. Do danes je že skoraj povsem utonilo v pozabo.
Pol stoletja po tem, ko je bil zapisan prvi podatek o orglah v Kopru, so leta 2021 zadonele nove simfonične orgle.
Prekmurje, prekmurski ljudje, njihovo življenje in navade so pogost motiv enega najbolj branih in prevajanih slovenskih pisateljev.
Likovni svet akademske slikarke je zelo samosvoj že od samih začetkov njenega vstopa vanj.
Teja Hlačer je lončarka mlajše generacije, ki s svojim delom ohranja in širi starodavno in nekoč najbolj razširjeno tradicijo na slovenskih tleh. Tri cerkve, imenovane Tri fare, v vasi Rosalnice pri Metliki, tik ob slovensko-hrvaški meji, spadajo med največje umetnostne spomenike Bele krajine. V osnovi so bile gotske, pozneje pa so doživele veliko prezidav. Soteska Mlačca pri Mojstrani se v zimskem času spremeni v pravo zimsko kraljestvo, v katerem potekajo različni kulturni in športni dogodki. Ledno plezanje, žive jaslice, pravljična bitja, vse to zaživi kratek čas v mrazu in ledu. V Sloveniji so do zdaj odkrili že več kot 12 tisoč podzemeljskih jam. Vsako leto jamarji odkrijejo še kakih sto novih. Posebno mesto pripada Vilenici, ki je najstarejša turistična jama v Evropi, saj jo obiskujejo že vse od sredine 17. stoletja. Kraški ovčar je priznana slovenska avtohtona pasma psov. Prvotno je bil to pastirski pes, ki je varoval črede pred volkovi. Pastirsko vlogo je izgubil z zmanjšanjem reje drobnice v prvi polovici prejšnjega stoletja in je danes predvsem družinski pes.
Petindvajset let je že minilo od prvih začetkov muziciranja skupine Fake Orchestra. S širokim glasbenim kolektivom izvrstnih glasbenikov različnih generacij in različnih glasbenih usmeritev je Fake Ortchestra do zdaj izdal že pet albumov. »Glina je odličen material in užitek pri delu z njo je res velik.« Oblikovalka unikatne keramike Maruša Mazej pa pri raziskovanju in odkrivanju novih glazur izraža tudi svojo skrito ljubezen do kemije. Mestni muzej Ljubljana je že več kot stoletje osrednji muzej slovenske prestolnice in tako tudi pomemben del njene zgodbe. Na Pokljuki se skrivajo tudi smreke, ki imajo kakovosten resonančni les, primeren za izdelavo glasbil. Gozdar Zdravko Cesar zna s pretrkavanjem poiskati take smreke. Iz lesa smrek pa izdeluje tudi skodle za prekrivanje streh. Staro jedro največjega slovenskega obalnega mesta Koper je znano po svoji bogati zgodovini. Skoraj vsaka stavba ima zanimivo zgodbo. Koprski dimniki, ki krasijo njihove strehe, pa pričajo o močnem beneškem vplivu.
Zasavje je bilo nekoč zelo zaznamovano z rudarstvom. Posebnost te regije so bile med drugim tudi rudarske kolonije. Muzej v Trbovljah jih predstavlja kot pomembno kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega dela in življenja rudarjev v preteklosti. Iztok Sitar je risar stripov, ilustrator in karikaturist. Teme, ki jih obravnava, so večinoma ogledalo družbe. Svoje zanimanje pa zelo posveča tudi raziskovanju zgodovine in teorije stripa. Severno in vzhodno od Ljubljane je še živa pečarska obrt. Viri pravijo, da naj bi imela ta v okolici Lukovice skoraj 200-letno tradicijo. Pri Avbljevih še izdelujejo pečnice tudi ročno, pečejo pa jih v zidani komorni peči na drva. Železniški muzej je nastal pred štirimi desetletji. Svoj prostor je dobil na mestu nekdanje ljubljanske kurilnice. Obiskovalec muzeja lahko spozna delovanje železnice, zbirko starih parnih lokomotiv in številnih apartur ter orodij, ki so danes pomembna tehnična dediščina. Smaragdna reka Soča je izjemen naravni biser slovenskega alpskega sveta, ki s svojo značilno zelenomodro barvo, brzicami in tolmuni očara prav vsakogar. Prečka jo kar nekaj znamenitih mostov z bogato zgodovino.
Špela Čadež je mednarodno uveljavljena filmska ustvarjalka, ki zaseda s svojimi kratkimi animiranimi filmi pomembno mesto na festivalih po vsem svetu. Celoten opus njenih del predstavlja vrhunec sodobnega slovenskega avtorskega animiranega filma. Vrhunski slovenski gledališki in filmski igralec Marko Mandić gledalca nikoli ne pusti ravnodušnega. Njegov pristop k vlogi je lahko radikalen, predvsem pa vedno poln njegove energije in tudi brezkompromisnosti. Ilustratorka Marta Bartolj se je v svoji kratki karieri razvila v eno mednarodno najbolj uveljavljenih slovenskih ilustratork. Brezbesedna slikanica Kje si? ji je prinesla pomembne mednarodne in domače nagrade. Prepleteni zgodbi nadarjene in zavzete mlade glasbenice Elizavete Ilienko in mestne palače, ki stoji v zgodovinskem delu Izole in v kateri je glasbena šola, pripovedujeta, kako je palača Besenghi degli Ughi, zgrajena v letih od 1775 do 1781, dala zavetje glasbi in tudi prihodnosti. Raziskovanje vpliva cistercijanov na razvoj kulturne krajine pomeni velik delež materialne kulturne dediščine, saj vključuje tako spomenike kot celotne vasi in mesta. Galerija Božidar Jakac se je vključila v mednarodni projekt Cisterscapes, katerega cilj je povezovanje in ohranjanje kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi.
Grad Haasberg je nekoč veljal za enega najlepših baročnih dvorcev na Slovenskem. Slovel je po bogati notranji opremi in drevoredu ter čudovitem terasastem vrtu, ki je obdajal dvorec. V osrčju idrijskih gozdov leži edinstven spomenik tehnične dediščine – klavže. Zelo pomembne so bile pri plavljenju lesa za idrijski rudnik, ki je za svoje delovanje potreboval ogromne količine lesa. Filovci so srednje velika prekmurska vas, znana predvsem po svoji bogati lončarski tradiciji. Ta je v preteklosti zelo zaznamovala življenje tega kraja, vendar pa je žal obrt skoraj popolnoma zamrla. Keramika oblikovalke Sonje Strniša v sebi združuje staro tradicijo in sodobno estetiko. Njeni izdelki pričajo o brezmejni domišljiji pri ustvarjanju in popolni predanosti materialu. Zavedanje, da je za zeleno prihodnost nas in našega planeta nujno treba spremeniti človekovo prehrano oziroma način prehranjevanja, je osnovno vodilo projekta Grashke. Ta temelji na odgovorno pridelanih surovinah iz regionalnega okolja.
Sredi Ljubljane je desetletja stala velika, propadajoča stara stavba, nekdanja tovarna sladkorja. Rojevale in umirale so številne ideje o usodi tega objekta, z bogato in pomembno zgodovino. Vendarle pa se je na koncu našla rešitev. In tako je slovenska prestolnica dobila največjo umetnostno galerijo – Galerijo Cukrarna. Mlada uveljavljena akademska kiparka Ana Kranjc s svojimi skulpturami, prežetimi s fantazijsko, včasih nadrealistično noto, ostaja zvesta figuraliki. Z izbiro materialov pa dosega še dodatno vzbujanje določenih občutij. Svetovno priznana modna oblikovalka in pionirka oblikovanja vrhunske mode iz trajnostnih materialov Matea Benedetti je preprosta Primorka, ki si ni nikoli prizadevala, da bi ustvarjala za visoko modo. Pa vendar je postala del nje. Pomemben slovenski nacionalni muzej Slovenska kinoteka je tesno je vpet v skupnost vodilnih svetovnih institucij s področja filmske dediščine. Opravlja številne dragocene dejavnosti, ki na slovenskem področju ohranjajo slovenski in svetovni film živ in aktualen. Magnifico nikoli nikogar ne pusti ravnodušnega. S svojo prepoznavno glasbo, polno strasti, že dolgo časa polni dvorane doma in v tujini. Da ustvarjanje glasbe pomiri duha, človeka pa dela boljšega, se začuti takoj ob prvih taktih njegove glasbe.
Oblikovalka unikatnega nakita uporablja zanimiv osnovni material – žico.
Nonument je raziskovalno-umetniška skupina, ki se ukvarja s procesi spomina in pozabe v javnem prostoru. S svojimi projekti in kompleksno dejavnostjo skupina deluje v mednarodnem prostoru. Srečko Rože je strasten zbiralec in poznavalec zgodovine. Ko je leta 1994 v obrambnem stolpu Tabor v Lokvi uredil vojaški muzej, je na začetku sam varil razstavne lutke za številne uniforme.. Umetniška pot Katarine Spacal je zaznamovana z naravo njenega kraja - Kostanjevice na Krasu. O tem pričajo barve, naravni materiali, včasih tudi motivi. Po več kot sto letih je v največjem slovenskem podzemnem kanjonu na svetu – Škocjanskih jamah ponovno mogoče stopiti na pot, po kateri so nekoč hodili prvi obiskovalci jame – po Hankejevem kanalu. Osnovni material iz katerega ustvarja oblikovalka unikatnega nakita Sandra Kocjančič, je žica. Zato je svoj umetniški atelje v Izoli poimenovala Drat.
Po več kot sto letih je v največjem slovenskem podzemnem kanjonu na svetu – Škocjanskih jamah ponovno mogoče stopiti na pot, po kateri so nekoč hodili prvi obiskovalci jame – po Hankejevem kanalu.
Umetniško pot umetnice je zaznamovala narava njenega kraja – Kostanjevica na Krasu.
Muzej hrani vojaško zgodovino in kulturno dediščino slovenske novejše zgodovine s poudarkom Primorske.
Procesi spomina in pozabe v javnem prostoru so predmet raziskovanja raziskovalno – umetniške skupine .
O kulturnem in družbenem ozadju ter pomenu brkov in brade priča stara postojnska brivnica, danes živi muzej.
Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico tistih sodobnih svetovno priznanih mojstrov fotografije, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Gornja Radgona je splošni javnosti znana predvsem po svojih goricah, vinskih kleteh in pridelavi penin. Vendar ima to mesto ob državni meji na bregu reke Mure kar nekaj zanimivosti. Med drugim tudi Mestni muzej Špital in srednjeveški grad na hribu, ki mu je novodobni lastnik nadel ime Chateau Agata. Mitski park na območju vasi Rodik na zahodu Slovenije v sebi nosi bogastvo izročila nematerialne kulturne dediščine, materializirane skozi pokrajino. Mitska pot sprehajalca popelje skozi svet predkrščanskih resnic in naukov, kako živeti v sozvočju z naravo. Orgelska umetnost je pomemben element evropske kulturne identitete. V Sloveniji je tradicija orglarstva in izdelovanja orgel zelo bogata, pri čemer pa je zelo zanimivo tudi mešanje sredozemskega in srednjevropskega kulturnega vpliva. Pravijo, da je bog, še preden je sebi ustvaril brado, ustvaril brivca. No, brivnice so kot obrt začele vznikati šele v drugi polovici 18. stoletja. Da bi ljudi spodbudil k britju, je ruski cesar Peter I. Veliki leta 1705 uvedel celo davek na brado. Po njegovem mnenju je bila namreč znak nekulturnosti. O kulturnem in družbenem ozadju ter pomenu brkov in brade priča stara postojnska brivnica, ki je postala živi muzej.
Neveljaven email naslov
