Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Primož Krišelj svoje znanje predaja naprej vsem, ki jih zanimata samooskrbno kmetovanje ter trajnostni način življenja.
Zadnji slovenski poznobaročni slikar Leopold Layer je živel na prelomu iz 18. v 19. stoletje, torej v času francoske revolucije in Napoleonovih osvajanj Evrope. Tudi danes najdemo njegova dela v galerijah, muzejih in cerkvah. Sredi Ljubljane ima svoj atelje oblikovalka keramike Bojana Ristevski Mlaker. V prepletu tradicije različnih kultur nastajajo sodobni unikatni izdelki s prav posebnim, prepoznanim pečatom umetnice. Kriški podi so visokogorska kraška planota na severozahodnem delu države, ki se poleti spremenijo v pravi visokogorski botanični vrt. Planinsko polje skozi letne čase spreminja svojo podobo. Nekoč dolina mlinov in žag ter strateških srednjeveških utrdb skriva tudi številne vhode v skrivnostne in mistične podzemne jame. Obiskali pa smo tudi kmetijo Primoža Krišlja, ki ne le, da dobro gospodari, temveč svoje znanje neprestano predaja naprej vsem, ki jih zanimata samooskrbno kmetovanje ter trajnostni način življenja.
Planinska jama velja za skrivnostno in mistično plat kraškega sveta.
Kraška planota Kriški podi se poleti spremeni v pravi visokogorski botanični vrt.
Atelje v središču Ljubljane priča o prepletu različnih tradicij ustvarjanja v glini.
Leopold Layer velja za zadnjega slovenskega poznobaročnega slikarja.
Kamišibaj je edinstvena predstava, kjer pripovedovanje zgodb poteka ob slikah, vloženih v lesen oder.
Slovenski magazin tokrat predstavlja eno najpomembnejših slovenskih kipark Dragico Čadež, ki s svojim obsežnim opusom spada med najpomembnejše slovenske moderniste. Škofjeloško hribovje v sebi skriva številne zanimive zgodbe. Eno teh piše Stanislav Lamovšek, ki se je zapisal stari tradiciji izdelave lesenih izdelkov – ročnemu strugarstvu. Darko Korošec iz Ljubljane izdeluje številna različna ljudska glasbila. Med njimi je kar nekaj takih, na katera so nekdaj na Slovenskem potujoči in vaški godci igrali po veselicah, ženitovanjih in ob opravljanju kmečkih del. Štanjel velja za eno najstarejših in najlepših kraških naselij, ki je vse do danes ohranilo svojo srednjeveško podobo. V eni izmed obnovljenih starih vaških hiš je danes postavljena pregledna etnološka zbirka. Skozi pripovedovanje zgodb nenehno odkrivamo bogato kulturno raznolikost našega sveta. Kamišibaj je edinstvena predstava, že skoraj desetletje pa zaseda tudi pomemben del slovenskega kulturnega prostora.
V eni izmed obnovljenih štanjelskih kraških hiš je danes postavljena etnološka zbirka.
Darko Korošec izdeluje različna ljudska glasbila, tudi takšna, na katera so nekoč igrali vaški godci.
Stanislav Lamovšek se je zapisal stari tradiciji izdelave lesenih izdelkov – ročnemu strugarstvu.
Dragica Čadež je ena najpomembnejših slovenskih kipark, ki ustvarja v lesu in glini.
V Sloveniji velja rek, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju osvojiti vrh najvišje slovenske gore - 2864 m visokega Triglava. Pred več kot sto leti je prišel v kraje pod Triglavom župnik Jakob Aljaž. Svoje življenje je zapisal tem krajem, še zlasti pa prav Triglavu. Pod Triglavom, v eni najlepših slovenskih alpskih vasi – znameniti Kranjski Gori pa živi in ustvarja mlad arhitekt in oblikovalec Matic Benet. S svojim delom kroji smernice sodobnega oblikovanja, življenje v objemu gora pa je zanj nenadomestljivo. Skladatelj, dirigent in aranžer Rok Golob je svoje življenje zapisal glasbi. Velja za enega najbolj uveljavljenih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zelo dobro pa je poznan tudi v svetu, kjer pogosto gostuje. Vendar pa se vsakič z veseljem rad vrne v svojo rodno Ljubljano. Ljubljana pa je tudi mesto Zmaga Tančiča, ki že 40 let zbira razglednice z motivi glavnega mesta Slovenije. Čeprav v dobi instantnega komuniciranja raba razglednic zamira, velja deltiologija ali zbiranje starih razglednic še vedno za eno najbolj priljubljenih vej zbirateljstva Ljubno ob Savinji je imel v času splavarstva pomembno vlogo pri plavljenju lesa. Zanimivost tega kraja pa je tudi podoba Sv. Jožefa, ki je bil zelo priljubljen in velja za nekakšnega univerzalnega zavetnika Kranjske in drugih habsburških dežel.
Čas od začetka novega leta do pustne nedelje je v Cerknem že od nekdaj poseben. Laufarija je zelo star pustni običaj. Ime laufar ima korenine v nemški besedi laufen, nekateri laufarji namreč v tem času nenehno tekajo naokrog. Sloviti laufarji pa so našli svojo upodobitev tudi v klekljani umetnini – v znameniti idrijski čipki. Vlado Poredoš je obraz in duša ene najbolj samosvojih slovenskih glasbenih zasedb – skupine Orleki. V tridesetih letih so s koncerti obredli ves svet in čeprav pojejo izključno v slovenskem jeziku, so jih vedno in povsod odprto sprejeli. Odgovore na družbeno aktualna vprašanja pa išče tudi vizualna umetnica Maruša Štibelj. Za svoje slikarsko delo je bila nagrajena z nagrado na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre. Zlate ribice so po vsem svetu razširjene okrasne ribe. Vsi jih zlahka prepoznamo, le malokdo pa ve, da so zlate ribice zunaj svoje domovine v Aziji invazivne. Oddajo zaključujemo s še enim znanim slovenskim običajem. 12. marca je gregorjevo – star praznik predkrščanskih korenin. Predstavlja prihod pomladi, saj svetli del dneva postane daljši od temnega. V Sloveniji ta dan velja tudi za praznik zaljubljencev – pravijo: ko se ptički ženijo. V Tržiču pa ohranjajo staro šego čevljarskih vajencev, ki so nekoč tako simbolično oznanili daljši dan in prenehanje dela pri umetni svetlobi.
12. marca je Gregorjevo - to je star praznik, predkrščanskih korenin, ki v Sloveniji velja tudi za praznik zaljubljencev – pravijo: ko se ptički ženijo. V Tržiču pa na ta dan ohranjajo staro šego čevljarskih vajencev.
Vsi jih zlahka prepoznamo, saj so razširjene po vsem svetu. Le malokdo pa ve, da so zlate ribice izven svoje domovine v Aziji, invazivne.
Vizualna umetnica Maruša Štibelj, ki izraža svoje dojemanje sveta skozi likovno tehniko kolaž, je bila za svoje slikarsko delo nagrajena tudi z nagrado na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre.
Vlado Poredoš je obraz in duša ene najbolj samosvojih slovenskih glasbenih zasedb – skupine Orleki, ki je v tridesetih letih s koncerti obredla ves svet.
Sloviti cerkljanski laufarji so našli svojo upodobitev tudi v klekljani umetnini – v znameniti idrijski čipki.
Tokrat smo se v Slovenskem magazinu posvetili enemu največjih naravnih bogastev, ki nas obdaja na vsakem koraku – lesu. Kako pomemben je za vse nas, za naše življenje in okolje, ki nas obdaja, vsako leto prikaže zelo obiskana prireditev Čar lesa. Les je pomembno zaznamoval in spremenil tudi življenjsko pot oblikovalca in izdelovalca unikatnega pohištva Jana Miheliča, ki ga bolj kot nov les privlačijo kosi starega in že odsluženega lesa. Clicques so izvirne in barvite majhne lesene skulpture ustvarjalcev Žive Voga in Saša Rojaka. Obenem so dekorativne igrače in igrive dekoracije za dom. Tudi Aleš Erman je zapisal svoje življenje lesu. Izdelovalec vrhunskih unikatnih glasbil, izdelanih povsem ročno pri svojem delu uporablja le najboljši visokokakovostni les. Kitare pa si iz lesa sam izdeluje tudi študent slikarstva ljubljanske Likovne akademije Samo Pivač, ki pod umetniškim imenom Samuel Blues navdušuje z avtorsko glasbo.
Neveljaven email naslov
