Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stoyan je učitelj smučanja, ki živi v vasi Bachevo v Bolgariji. Vedno je imel veliko različnih načrtov in tako je prišel do ideje, da šport poveže z rejo prepelic. Prepeličja jajca so kakovostno proteinsko živilo, ki ga Stoyan uspešno vključuje v svojo prehrano športnika in jih tudi uspešno trži. Farmo s prepeličjimi jajci je zasnoval in zgradil sam, ter za projekt pridobil tudi evropski dena. Njegov cilj je da prepeličja jajca v prihodnje trži tudi v gastronomiji in turizmu.
Peter je vse življenje živel s konji, ki so del naravne in tudi kulturne dediščine bolgarske vasi kjer se rodil. Po končani športni akademiji, se je vrnil na domače posestvo, kjer redijo okrog 20 konj. Že v času študija je razvil idejo o terapiji s konji za otroke s posebnimi potrebami, kar je postala poleg konjskega turizma pomembna dejavnost na posestvu, ki ga upravlja z očetom in sestro ter svojo ženo Ivo. Peter veliko razmišlja tudi o krožnemu gospodarjenju na posestvu, v kar je vključil tudi kalifornjiske črve. Novih načrtov ne zmanjka tudi v razvoju konjskega turizma.
Je mogoče preživeti na majhni kmetiji na Goričkem , po tem ko si imel dobro službo v banki in trgovskem podjetju. Miha in Katja sta po dveh letih življenja na kmetiji vedno bolj prepričana, da je to mogoče. Pred nekaj leti sta prodala stanovanje v Ljubljani , odšla na Goričko, kjer danes živita na kmetiji in pridelujeta čaje iz konoplje , ajde in drugih zelišč. Kot mlada kmeta sta pridobila tudi evropski denar za izgradnjo nove sušilnice. Svoje odločitve, da zapustita mesto nista nikoli obžalovala.
Viljar je po študiju v estonski univerzitetni prestolnici Tartu začel uresničevati sanje svojega očeta. Začel je z izgradnjo nove mlekarne na ekološki kmetiji, kjer se prepleta znanje iz preteklosti s sodobno tehnologijo nastajajoče nove mlekarne , ki je povezana tudi z obnovljivo energijo sonca. Viljar ima polno načrtov povezanih z ekološkimi mlečnimi proizvodi in je prepričan , da je hrana strateška surovina naše prihodnosti.
Na Finskem je le 10 odstotkov kmetov mlajših od 35 let. Matti je od svojih staršev , kot je to praksa na Finskem, odkupil kmetijo s stoletno tradicijo. Tako kot njegovi predniki prideluje sladki grah , ki je zelo razširjena poljščina v okolici mesta Kokemäki , kjer je kar nekaj mladih kmetov, ki so zelo optimistični glede svoje prihodnosti v kmetijstvu. Odkup namesto dedovanja kmetije od svojih staršev je finska posebnost, ki pa za mladega prevzemnika kmetije predstavlja velik finančni zalogaj , ki ga lahko le delno pokrije z evropsko subvencijo za mlade kmete.
Mlada Švedinja Josefine je najprej študirala ekonomijo in se na sredini študija odločila, da se preusmeri v kmetijstvo. Starši so pridelovali zelenjavo , Josefine pa je začela s svojo novo zgodbo . Oblikovala je svojo blagovno znamko »Josefinine jagode« , ki so postale na jugu Švedske nadvse prepoznavne. Mlada Švedinja je ponosna na svoje podjetje , katerega cilj je, da bi bile jagode na trgu vse od maja do septembra. Josefine je prepričana , da je potrebno ideje pogumno razvijati.
Prirejo prašičev je na kmetiji v osrčju finske zamenjala inovativna ideja. Vse več finskih kmetov zaradi visokih stroškov in nizkih cen opušča prašičerejo. In tako se je Panu , po posvetovanju s prijateljem , ki odkupuje insekte odločil za vzrejo kobilic. Začetna investicija v vzrejo kobilic ni bila velika, okrog 2000 evrov. V 5 do 6 tednih so kobilice rodne, kar je primerljivo z rejo piščancev. Kobilice vsebujejo 70 do 80 odstotkov proteinov in insekti morda postajajo proteini naše prihodnosti. Vzreja insektov je že nekaj časa dovoljena na Danskem in Nizozemskem, Finska pa je zakon o vzreji te proteinske hrane sprejela v letu 2017.
Nova serija oddaj Young Village folk , tokrat o mladih, ki si ustvarjajo delovna mesta v pridelavi hrane v različnih evropskih državah. 25 zgodb je nastalo v 8 evropskih državah na Finskem, Švedskem, v Estoniji na Hrvaškem , v Italiji, Avstriji , Franciji in Bolgariji in pripovedujejo o svežih, inovativnih idejah mladih ki nam pridelujejo hrano, o njihovih pogledih na življenje in delo v kmetijstvu ter njihovih željah in načrtih za prihodnost. V EU je le 7,5 odstotkov kmetov mlajših od 35 let in kar 53 odstotkov starejših od 55 let. S serijo oddaj Young Villlage Folk, z zgodbami, dobrimi praksami mladih evropskih kmetov, sporočamo , da lahko mladi danes iščejo inovativna delovna mesta tudi v pridelavi hrane. Oddaja je sofinancirana iz EU sredstev in je zato dostopna brez registracije tudi zunaj Slovenije.
Jakob je študiral fiziko in se odločil , da se začne ukvarjati z vzrejo avtohtonih krškopoljskih prašičev. V okolici Dobove je sklenil partnerstvo s kmetom Jožetom, ki mu pomaga pri vzreji, sam pa se je temeljito lotil trženja kakovostnega mesa in mesnih izdelkov, svoj projekt je nadgradil tudi z gostilno v središču Ljubljane.
V Estoniji nastaja največja kmetija turinjgiskih koz na svetu. Ustvarjata jo Kermo in Linda, ki sta v letu 2016 pridobila naziv najbolj inovativna mlada estonska kmeta. Na posestvu bo kmalu 500 koz, ki jih hranita z obnovljivo energijo posušenim senom. Surovo seneno mleko in druge izdelke z lahkoto tržita v Estoniji in zagotovo kmalu tudi v drugih evropskih državah.
Peter in Laura sta sanjski karieri strojnega inženirja in arhitektke zamenjala za življenje na turistični kmetiji nad Šoštanjem. Po štirih letih niti malo ne obžalujeta svoje odločitve in razvijata projekt senenega mleka in krožnega gospodarjenja na kmetiji. V EU je le 7,5 odstotka kmetov mlajših od 35 let.
Jenni in Simon živita v vasi Gate na Švedskem in sta si delovni mesti ustvarila s projektom reje bizonov, s safarijem , predelavo mesa in kulinariko na posestvu kjer imata 130 bizonov.Za rejo teh živali je Simona navdušil ded. Letno posestvo danes obišče že 20 tisoč ljudi.
Tretje srečanje mladih prevzemnikov kmetij v Sloveniji je potekalo na februarski dan ljubezni na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli na Hočkem Pohorju. Organizacijske moči so združili Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dnevnemu programu s predavanji in delavnicami pa se je pridružila tudi ekipa Young Village Folk in soustvarila mednarodno delavnico, na katero so prišli povabljeni mladi kmetje s Finske in Hrvaške.
Nova serija oddaj Young Village folk , tokrat o mladih, ki si ustvarjajo delovna mesta v pridelavi hrane v različnih evropskih državah. 25 zgodb je nastalo v 8 evropskih državah na Finskem, Švedskem, v Estoniji na Hrvaškem , v Italiji, Avstriji , Franciji in Bolgariji in pripovedujejo o svežih, inovativnih idejah mladih ki nam pridelujejo hrano, o njihovih pogledih na življenje in delo v kmetijstvu ter njihovih željah in načrtih za prihodnost. V EU je le 7,5 odstotkov kmetov mlajših od 35 let in kar 53 odstotkov starejših od 55 let. S serijo oddaj Young Villlage Folk, z zgodbami, dobrimi praksami mladih evropskih kmetov, sporočamo , da lahko mladi danes iščejo inovativna delovna mesta tudi v pridelavi hrane. Oddaja je sofinancirana iz EU sredstev in je zato dostopna brez registracije tudi zunaj Slovenije.
Nova serija oddaj Young Village folk , tokrat o mladih, ki si ustvarjajo delovna mesta v pridelavi hrane v različnih evropskih državah. 25 zgodb je nastalo v 8 evropskih državah na Finskem, Švedskem, v Estoniji na Hrvaškem , v Italiji, Avstriji , Franciji in Bolgariji in pripovedujejo o svežih, inovativnih idejah mladih ki nam pridelujejo hrano, o njihovih pogledih na življenje in delo v kmetijstvu ter njihovih željah in načrtih za prihodnost. V EU je le 7,5 odstotkov kmetov mlajših od 35 let in kar 53 odstotkov starejših od 55 let. S serijo oddaj Young Villlage Folk, z zgodbami, dobrimi praksami mladih evropskih kmetov, sporočamo , da lahko mladi danes iščejo inovativna delovna mesta tudi v pridelavi hrane. Oddaja je sofinancirana iz EU sredstev in je zato dostopna brez registracije tudi zunaj Slovenije.
Nova serija oddaj Young Village folk , tokrat o mladih, ki si ustvarjajo delovna mesta v pridelavi hrane v različnih evropskih državah. 25 zgodb je nastalo v 8 evropskih državah na Finskem, Švedskem, v Estoniji na Hrvaškem , v Italiji, Avstriji , Franciji in Bolgariji in pripovedujejo o svežih, inovativnih idejah mladih ki nam pridelujejo hrano, o njihovih pogledih na življenje in delo v kmetijstvu ter njihovih željah in načrtih za prihodnost. V EU je le 7,5 odstotkov kmetov mlajših od 35 let in kar 53 odstotkov starejših od 55 let. S serijo oddaj Young Villlage Folk, z zgodbami, dobrimi praksami mladih evropskih kmetov, sporočamo , da lahko mladi danes iščejo inovativna delovna mesta tudi v pridelavi hrane. Oddaja je sofinancirana iz EU sredstev in je zato dostopna brez registracije tudi zunaj Slovenije.
Uvodna špica oddaje Young Village folk
Neveljaven email naslov
