Evropska poslanska Tanja Fajon opozarja, da bi lahko sledile velike težave, če ne bo uspela integracija prebežnikov. Foto: Reuters
Evropska poslanska Tanja Fajon opozarja, da bi lahko sledile velike težave, če ne bo uspela integracija prebežnikov. Foto: Reuters

V Kinodvoru sta v okviru filmskih dnevov LUX - filmsko nagrado LUX vsako leto podeljuje Evropski parlament - potekali projekcija filma Sredozemlje, enega izmed treh nominirancev za omenjeno nagrado, in okrogla miza o migracijah in s tem povezanih izzivih. Na njej so sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon, slovenski Sirec Fuad Al Mansur in nekdanja begunka iz BiH-a Maida Džinić Poljak, ki je do pred kratkim delala na Infotočki za tujce.

Evropska poslanka, ki se je med svojim novinarskim delom večkrat srečala s problematiko prebežnikov, je povedala, da je trenutna begunska kriza za Slovenijo neka nova izkušnja. Za samo Evropo pa to ni nekaj novega, zato je po njenem mnenju nerazumljivo, da ni mogoče sprejeti enotne odločitve glede begunske krize.

Še večji zalogaj pa bo po njenem mnenju predstavljala integracija prebežnikov, ki bodo ostali v Evropi. "Bojim se, da bo nastal položaj, ko ti ljudje ne bodo imeli česa delati na evropskih tleh," je dejala in opozorila, da bodo zato težave, ki bodo doletele Evropo, še večje.

Evropska poslanka iz vrst S&D-ja je tudi izrazila skrb, da EU brezglavo drvi v individualistično izolacijsko politiko in da so države preveč prepuščene same sebi. "Skrbi me, kaj se bo dogajalo, če se evropske vlade ne bodo sporazumele in sprejele odgovornosti," je še opozorila Fajonova, ki meni, da je za prebežnike predvsem treba zagotoviti varne in pravne poti v Evropo. Po njenem mnenju so velika zavora evropske vlade, saj ljudje zaradi strahov, vedno večjega populizma in nacionalizma, gospodarske krize itd. volijo "zaprte" vlade.

Edina rešitev je po njenem mnenju modrost politikov, vendar na drugi strani nemška kanclerka Angela Merkel zaradi humanitarne politike odpiranja nemških vrat izgublja priljubljenosti. Toda če Nemčija kolapsira, bo posledice čutila vsa Evropa.

Tehnične ovire, ki jih Slovenija postavlja na vzhodni meji, so za evropsko poslansko "brutalen ukrep, ki bo lahko povzročil veliko nesrečo, če se bo tam zgodil kakšen incident". Postavitve ograje pa je po njeni razlagi posledica tega, ker se Slovenija v begunski krizi počuti precej osamljeno. "Slovenci čutimo, da smo sami in da nas ne razumejo," je poudarila in dodala, da je v pogovorih s poslanskimi kolegi, denimo iz Skandinavije ali Portugalske, zaznala, da sploh nimajo občutka, da se dogaja kakšne kriza.

Slovenija omogočala šolanje, dela ni bilo
Maida Džinić Poljak je spomnila na svoje izkušnje kot begunka iz BiH-a v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Povedala je, da je bilo najbolje poskrbljeno za šolanje mladih, ki so dobivali štipendije, medtem ko delovno aktivni begunci v begunskem centru niso imeli česa početi, kar jih je precej "ubijalo".

S prišleki iz tretjih držav se je zadnja leta ukvarjala na Infotočki za tujce, ki je bila zaradi pomanjkanja denarja ukinjena. Večinoma so se posvečali svetovanju glede dela in šolanja, zadnja tri leta pa področju kršitvi pravic delavcev, saj so tuje delavce nekateri slovenski delodajalci zelo izkoriščali.

Ljudje so vrednota
Slovenski Sirec Fuad Al Mansur, raziskovalec na Institutu "Jožef Stefan", je povedal, da sam ni prišel v Slovenijo kot begunec, temveč kot študent z državno štipendijo.

Poudaril je, da je bila Sirija še pred leti ena najvarnejših držav. Begunce pa zdaj zanima, kje bodo dobili priložnost za novo življenje. "Ljudje, tudi tisti, ki niso v neposredni nevarnosti, so po petih letih izgubili upanje v prihodnost, še posebej za svoje otroke. Ali gledamo na begunce kot na breme ali kot na ljudi, na neko vrednoto," se je spraševal o tem, kaj bo Evropa naredila za begunce, ki tavajo naokoli, saj niti ne vedo, kam gredo. "Vsak lahko prispeva k družbi s svojim delom, kar je na neki način bogastvo," je še poudaril.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.