Sodišče je ugotovilo, da se je z razveljavitvijo sodbe na ustavnem sodišču ponovno vzpostavila Janševa domneva nedolžnosti,
Sodišče je ugotovilo, da se je z razveljavitvijo sodbe na ustavnem sodišču ponovno vzpostavila Janševa domneva nedolžnosti, "ki je z ustavitvijo kazenskega postopka prešla v neizpodbojno domnevo". Foto: BoBo

Sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja ima tudi sicer popolnoma enak pomen kot oprostilna ali zavrnilna sodba, so zapisali vrhovni sodniki.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo predsednika SDS Janeza Janša za varstvo zakonitosti zoper sodbi ljubljanskega okrajnega in višjega sodišča glede zastaranja zadeve Patria.

Vrhovni sodniki namreč ugotavljajo, da ima sklep sodišča o ustavitvi postopka zaradi zastaranja popolnoma enak pomen kot oprostilna ali zavrnilna sodba. Janšev zagovornik Franci Matoz je ob tem dejal, da ga odločitev ni presenetila, napovedal pa je tudi vložitev zahtevka za odškodnino.

Okrajno sodišče je septembra 2015 kazenski pregon zoper Janšo ter soobdolžena Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča v zadevi Patria ustavilo, ker je ocenilo, da je pregon zastaral. Ugotovilo je namreč, da je kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja, absolutno zastaranje predvideval po desetih letih.

Janša in njegov zagovornik Franci Matoz sta se na odločitev pritožila na višje sodišče. Po njunem mnenju zadeva še ni zastarala, saj da zastara dve leti od razveljavitve prvostopenjske sodbe na ustavnem sodišču, to je spomladi letos. Višji sodniki so Janši pri slednjem pritrdili, a hkrati tudi ugotovili, da za pritožbo ni imel pravnega interesa, ker je šlo pri odločitvi o zastaranju za odločitev v njegovo korist. Pritožbo je zato zavrnili.

Neizpodbojna domneva nedolžnosti
Janša je zoper odločitev obeh sodišč na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ker je ocenil, da mu je višje sodišče odreklo pravico do pritožbe. Zakon o kazenskem postopku namreč po njegovem izrecno ne določa, da se obdolženi ne more pritožiti v svojo škodo. Prav tako naj bi imel pravni interes za pritožbo, ker sta v očeh javnosti oprostilna sodba oziroma zavrženje obtožnega predloga, za katerega se je zavzemal, zanj ugodnejša od zavrnilne sodbe. Pri tem je opozoril na javne izjave nekaterih politikov, da je kriv, ker ni uspel dokazati svoje nedolžnosti.

Senat vrhovnega sodišča, v katerem so sodelovali Barbara Zobec (kot predsednica), Vesna Žalik, Damijan Florjančič, Kristina Ožbolt in Maja Tratnik, takšnemu stališču niso pritrdil.

"Zastaranje ima enak pomen kot oprostilna sodba"
Kot je zapisano v odločitvi, je pritožba v lastno škodo v nasprotju s položajem obdolženca v kazenskem postopku in funkcijo obrambe. Sodišče je tudi ugotovilo, da se je z razveljavitvijo sodbe na ustavnem sodišču ponovno vzpostavila Janševa domneva nedolžnosti, "ki je z ustavitvijo kazenskega postopka prešla v neizpodbojno domnevo". Sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja ima tudi sicer popolnoma enak pomen kot oprostilna ali zavrnilna sodba, so zapisali vrhovni sodniki.

Glede mnenja, da bi moralo okrajno sodišče zavrniti obtožni predlog, ker da tudi iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da dejanje, ki naj bi ga storil Janša, ni kaznivo dejanje, pa so vrhovni sodniki ocenili, da bi bilo takšno zavrženje možno le do trenutka, ko se kazenski postopek še ni začel oziroma preden je bil Janši vročen obtožni akt.

Bolj kritičen pa je bil do sodbe Matoz, ki meni, da zastaranje zadeve ni enako kot oprostilna sodba. "Seveda pa se sodišče v tem primeru skriva za navedbami, da se položaj za obdolženca ne bi spremenil, saj da kazenski postopek ne bi več tekel in da domneva nedolžnosti velja." Je pa s tem zadeva Patria zaključena poudarja Matoz. "Mogoča bi bila sicer še pritožba na ustavno sodišče, a slednje zadeve ne bi spremenilo, saj bi zadeva prej zastarala."

Matoz je sicer že napovedal odškodninsko tožbo zoper vse, ki so Janši s sodnim procesom povzročili škodo. Kakšen bo odškodninski zahtevek in kdaj ga bodo vložili, še ne more napovedati, saj se mora o tem najprej pogovoriti z Janšo. "Bo pa to zelo v kratkem, saj smo čakali, da se postopek pravnomočno zaključi," je dejal.

Sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja ima tudi sicer popolnoma enak pomen kot oprostilna ali zavrnilna sodba, so zapisali vrhovni sodniki.