V javnost prihaja čedalje več sumov o nepravilnostih v slovenskem Unicefu. Foto: MMC RTV SLO
V javnost prihaja čedalje več sumov o nepravilnostih v slovenskem Unicefu. Foto: MMC RTV SLO

Po navedbah v ovadbi je Zora Tomič, ki je kot predsednica društva Unicef Slovenija zastopala njegove premoženjske koristi, maja 2009 podpisala sklep o razporeditvi na delovno mesto in določitvi količnika bruto plače za izvršno direktorico Majo Vojnovič, piše Delo.

V njem je tej priznala dodatek za delovno uspešnost od 26. maja 2009 pa do 30. maja 2013 oz. do konca mandata Vojnovičeve. Dodatek je znašal kar polovico osnovnega količnika bruto plače in je bil tako določen vnaprej, pri čemer ni temeljil na kriterijih, določenih v pogodbi (kvaliteta in kvantiteta dela, strokovnost, iniciativnost in sposobnost prilagajanja ...).
Tomičevo je anonimni prijavitelj tako ovadil kaznivega dejanja izneverjenja, za kar je zagrožena zaporna kazen od enega do treh let. Po mnenju ovajalcev obstaja sum, da so bili podobni sklepi podpisani tudi v prejšnjih mandatih.

Nič neobičajnega, zgolj škodoželjnost
Plača Maje Vojnovič naj bi znašala 2.500 evrov neto, medtem ko njena naslednica Alenka Jež Heinc prejema okoli 1.700 evrov neto. V Unicefu so prepričani, da je bila plača Vojnovičeve povsem primerljiva s plačami preostalih vodilnih v podobnih organizacijah.

Za Dnevnik so v Unicefu povedali, da se do tega trenutka "še nobena kazenska ovadba, ki je bila vložena proti društvu in je bila kot resnična zapisana v medijih, ni izkazala kot utemeljena. Še več, o njih od organov pregona do danes še nismo bili obveščeni. Ne o obstoju in ne o vsebini. Menimo, da je namen številnih kazenskih ovadb zgolj škodovanje ugledu Unicefa, saj z medijskimi objavami dosegajo svoj učinek."

Obveščena tudi Klemenčičeva komisij
Do zdaj so na tožilstvu proti Unicefu prejeli kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja vdora v poslovni informacijski sistem v škodo Unicefa ter še tri kazenske ovadbe zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja uradnih pravic, posebnega primera ponarejanja listin in šikaniranja na delovnem mestu.

Po Dnevnikovih informacijah sta dve prijavi romali tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije. Eno so prijeli že maja lani, drugo, ki jo bodo začeli preučevati, pa pred kratkim.