Matoz je na novinarski konferenci Odbora 2014 pojasnil, da se je za ponovno vložitev zahteve za Masleševo izločitev odločil, ker se je vmes spremenila vloga Masleše. Matoz namreč dvomi o nepristranskosti Masleše, ki je po njegovih besedah pred kratkim postal razpravljajoči sodnik v senatu in bo kot tak odločal o zadevi Patria.

Ob tem je opozoril, da bi bila lahko s sodelovanjem Masleše v senatu Janši kršena pravica do nepristranskega sodnika. Po njegovem prepričanju se je namreč Masleša v svojem govoru na sodniških dnevih neposredno negativno izrekal o Janševih dejanjih in izjavah, ki jih je ta dal po obsodbi, zato pri odločanju ne more biti nepristranski.

Matozu se zdi nenavadna tudi odločitev Masleše, da bo sodeloval v vseh senatih, ki bodo odločali o kazenskih zadevah do konca leta, s tem pa tudi v senatu v zadevi Patria. Izpostavil je, da je Masleša to možnost do zdaj uporabljal le izjemoma.

Zahtevo za izločitev vrhovne sodnice Tratnikove pa je Matoz utemeljil z istimi razlogi, kot jih je sodnica predložila že sama, ki pa jih je Masleša zavrnil. Takrat je po besedah Matoza zapisala, da ne more biti nepristranska, ker je bil njen mož dejavno udeležen v postopkih, povezanih s prestajanjem zaporne kazni takrat obsojenega Janše v zadevi JBTZ. "Tudi mi se s tem strinjamo," je dodal Matoz.

Zobčeva predstavila dodatne razloge
Na vrhovnem sodišču pa so pojasnili, da je sodnica Barbara Zobec, tudi ona je bila zelo kritična do Masleševega govora na sodniških dnevih, Masleši naknadno sporočila razloge, ki ji ne omogočajo sodelovanja na seji senata, ki bo razpravljal o zadevi Patria.

Zobčeva je navedla, da ima v času, ko je razpisana seja v zadevi Patria, vnaprej predvidene odsotnosti (30. septembra sistematski zdravstveni pregled, 2. in 3. oktobra pa dopust), zaradi česar naj ne bi mogla sodelovati v senatu.

Predsednik Masleša ji je v odgovoru navedel, da je skladno s predlogom sodnice poročevalke 3. oktober "rezervni" datum, če v zadevi v prvih dveh dneh ne bi bila sprejeta odločitev o vloženih pravnih sredstvih. Masleša pa je sodnici predlagal prestavitev datuma sistematskega pregleda na mogoč termin 29. septembra.

Zobčeva sama hotela zamenjavo
Zobčeva je nato sama predlagala, da namesto nje v senat določijo drugega sodnika. V senatu, ki bo sejo začel 30. septembra, bodo poleg Florjančiča sedeli še Masleša, Vesna Žalik, Marko Šorli in Maja Tratnik.

Prvostopenjsko sodišče je junija lani predsednika SDS-a Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Janša in Krkovič kazen že prestajata.

O Masleši tudi na seji komisije DZ-ja
O predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši so govorili tudi na seji komisije DZ-ja za peticije, in sicer v okviru vmesnega poročila Lovra Šturma o kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodstvu. Minister Goran Klemenčič je o poročilu in njegovi obravnavi izrekel nekaj kritik ter sejo zapustil, že v začetku pa je to storila večina članov, z izjemo SDS-a. Nekdanji ustavni sodnik Šturm je predstavil vmesno poročilo raziskave Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih povzročili sodniki in sodišča kot del represivne državne oblasti. Vnovič je pojasnil ugotovitve glede rešenih ustavnih pritožb, s katerimi so bile ugotovljene kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin od leta 2004 do lani. Kot kaže raziskava, jih je kršilo 442 slovenskih sodišč in najmanj 1200 sodnikov.