Jamnik, ki je bil v času podpisa sporne pogodbe član pogajalske skupine za določitev cene najema stavbe, je dejal, da je bilo pri poslu sumljivo že to, da se dokumenti o sodelovanju ministrstva s podjetjem Ram Invest niso knjižili, čeprav je pri tem projektu intenzivno delalo 15 ljudi.

Med svojim pričanjem je Jamnik dejal, da mu je Alenka Lomovec Alič z direktorata za logistiko že med pripravo analize dejala, da morajo stavbo na Dimičevi predstaviti kot najbolj primerno. To navodilo naj bi Lomovec Aličeva dobila od Laha, ki se ga je po navedbah Jamnika tudi zelo bala. Lomovčeva teh navedb med preiskavo ni potrdila.

Jamnik je še dodal, da je bila cena najema za kvadratni meter stavbe znana, še preden je bila stavba dograjena. "Jasno je, da ministrstvo ni najelo stavbe, da bi omogočili boljše delovanje NPU, temveč zato, da se je Ram Investu omogočila oddaja teh prostorov."

Preostalih pet prič na današnjem sojenju ni soglašalo z Jamnikovo oceno, da je bil najem stavbe na Dimičevi nezakonit. Jamnik je na to dejal, da je zase prepričan, da ne laže, "če pa drugi to počnejo, pa je to njihova odločitev".

Na sojenju je pričal tudi predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, ki je bil v tem času sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Dejal je, da sam projekta ni podrobno spremljal, je pa zanikal osebno poznanstvo z direktorjem Ram Investa Igorjem Jurijem Pogačarjem. Prav tako naj tudi ne bi držale govorice o osebnem poznanstvu Pogačarja s tedanjo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal.

Dejal je tudi, da je ministrstvo vedno imelo svoje "klike," pri čemer Jamnik ni mogel biti prepoznan kot pripadnik politične opcije, ki je bila tedaj na oblasti.

Sojenje se bo z novimi zaslišanji prič nadaljevalo v četrtek.