Višje sodišče je po informacijah Financ razveljavilo sodbo dolgoletnemu direktorju državnega stanovanjskega sklada, s katero je bil Oven januarja lani obsojen na zaporno kazen in 35.000 evrov denarne kazni. Postopek se tako vrača na prvo stopnjo. Foto: MMC RTV SLO
Višje sodišče je po informacijah Financ razveljavilo sodbo dolgoletnemu direktorju državnega stanovanjskega sklada, s katero je bil Oven januarja lani obsojen na zaporno kazen in 35.000 evrov denarne kazni. Postopek se tako vrača na prvo stopnjo. Foto: MMC RTV SLO

Višje sodišče je po informacijah Financ razveljavilo sodbo dolgoletnemu direktorju državnega stanovanjskega sklada, s katero je bil Oven januarja lani obsojen na zaporno kazen in 35.000 evrov denarne kazni.

Postopek se tako vrača na prvo stopnjo, tožilca v tej zadevi sta pa sta Harij Furlan in Luka Moljk s specializiranega državnega tožilstva, dodaja časnik.

Kriv zlorabe položaja pri preprodaji zemljišč
Poročali smo, da je pred dobrim letom dni sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča odločil, da je Oven kriv zlorabe položaja pri preprodaji zemljišč v letih 2002 in 2003. Senat je sicer pri sodbi sledil predlogom tožilstva, ki je nekdanjega direktorja sklada preganjalo zaradi zlorabe položaja pri preprodaji 24.183 kvadratnih metrov velikih zemljišč. Sklad je od družbe Etaline takrat za 5,7 milijona evrov kupil zemljišči, za kateri je Etaline pred tem plačal 3,6 milijona evrov.

Pred prodajo skladu je zemljišče blizu ljubljanske severne obvoznice nad Šentvidom kupil Etaline Zdravka Strmčnika, ki je po trditvah tožilstva pri spornem poslu deloval v dogovoru z Ovnom, s katerim je prej sodeloval že pri projektu Novi Dragomelj in v Portorožu. Sklad je bil s tem poslom oškodovan za približno dva milijona evrov, ocenjuje tožilstvo, sodišče pa je tej oceni pritrdilo.

Tudi Strmčnik je bil obsojen na zaporno kazen, in sicer za štiri leta, prav tako mu je sodišče naložilo tudi 35.000 evrov stranske denarne kazni. Sodišče je odločilo, da je tudi družba Etaline kriva pomoči pri zlorabi položaja, in ji naložilo plačilo 500.000 evrov denarne kazni.

Vse skupaj storjeno na škodo javnih sredstev
Ovnov zagovornik Miha Martelanc je po izreku sodbe prvostopenjskega sodišča dejal, da je bilo iz obrazložitve sodišča slišati, da je sodišče sodbo utemeljijo na indicih o dogovarjanju obtoženih, in ne na dokazih. "Čudi me edino to, da se je sodišče ob izvedenskem mnenju in odločbah Davčne uprave RS izreklo, da je plačan DDV tudi protipravna premoženjska korist," je takrat poudaril.

Tožilec Luka Moljk pa je bil s sodbo zadovoljen. Menil, da je tožilstvu uspelo dokazati, da posel, s katerim je stanovanjski sklad kupil zelo odmaknjena zemljišča, ki so bila relativno draga in niso v ničemer prispevala k zadovoljevanju potreb sklada, ni bil ponesrečena odločitev, ampak dobro organizirano kaznivo dejanje.

"Pri tej zgodbi je zelo žalostno, da je bilo vse skupaj storjeno na škodo javnih sredstev," je poudaril. Sklad bi namreč za 5,7 milijona evrov po takratnih cenah lahko zgradil okoli 4.400 kvadratnih metrov stanovanjskih površin, kar pomeni 90 dvosobnih stanovanj, je dejal tožilec. Med močnejšimi indici je tožilec izpostavil, da je družba Etaline mesec dni pred nakupom zemljišč pridobila posojilo za nepremičnine pri Factor banki brez "dobrih" zavarovanj. Posojilo pa je bilo pridobljeno zgolj za en mesec. "Če ima nekdo dejansko namen graditi nepremičnine, potem si z enomesečnim posojilom nima kaj pomagati," je dodal.

Vrniti bi morali tudi nezakonito pridobljena sredstva
Če bi bila sodba pravnomočna, bi morali obsojeni vrniti tudi nezakonito pridobljenih 1,4 milijona evrov in plačati stroške sojenja, ki niso bili majhni, saj je bilo v postopku med drugim opravljenih več izvedenskih mnenj. A višje sodišče pravnomočnosti sodbe torej ni potrdilo, ampak je zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Obtožba je bila vložena deset let po dejanju
Preiskava domnevno spornih poslov je bila sicer končana novembra 2011, tožilstvo pa je obtožbo vložilo julija 2012, sedem let po razkritju afere v medijih in deset let po opravljenem poslu.

Nepravilnosti pri poslovanju sklada v času, ko ga je vodil Oven, je leta 2006 pokazala že notranja revizija ministrstva za okolje in prostor. Revizorji so takrat ugotovili, da je bilo poročanje sklada o poslovanju zelo nepregledno, po njihovem mnenju namenoma, da bi zavajali nadzornike in lastnika. Oven je stanovanjski sklad sicer vodil 12 let.