Oddajo Resnica o Patrii so na finski televiziji YLE predvajali 1. septembra 2008. Foto: MMC RTV SLO
Oddajo Resnica o Patrii so na finski televiziji YLE predvajali 1. septembra 2008. Foto: MMC RTV SLO

Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije je na sojenju v tožbi, ki jo je zaradi oddaje vložil premier, med drugim zatrdil, da se je tedanji notranji minister Dragutin Mate večkrat vmešaval v njegovo delo, poleg tega pa naj bi se Mate o skoraj vseh odločitvah posvetoval s predsednikom vlade. Tako se je zgodilo tudi, ko je skušal za svojega namestnika imenovati Stanislava Ficka, a mu ni uspelo, ker je temu nasprotoval premier, je dejal Potočnik.

Da ga je Potočnik želel imenovati za namestnika, je na zaslišanju potrdil tudi Ficko sam. Mate mu je tedaj povedal, da ne bo namestnik, ker to "ni usklajeno", je pričal Ficko.

Potočnk: Mate vplival tudi potek preiskave Ribičičevih ravnanj
Obenem pa je Potočnik omenil, da naj bi minister Mate vplival tudi na to, da je kriminalist Pavel Jamnik v zvezi s preiskavo ravnanj Mitje Ribičiča, ki je bil ovaden genocida, a je sodišče zahtevo za preiskavo pozneje zavrnilo, ekskluzivno dal izjavo točno določenemu novinarju TV Slovenija. Takšna poteza ni bila usklajena s tožilstvom in takrat so po besedah Potočnika v javnost prišle informacije, zaradi katerih je zadeva padla.

Podobno je povedal tudi nekdanji namestnik direktorja uprave kriminalistične policije Marjan Erhatič, ki je dejal, da je bil proti temu, da bi se informacije, povezane s postopkom proti Ribičiču, dale v javnost. Sicer pa je, kot je dejal, v več primerih občutil, da se tedanji minister Mate vmešava v njegovo delo, in ga na to tudi opozoril.

O depeši: Nemogoče založiti tako pomemben dokument
Potočnik je spregovoril tudi o založeni depeši Interpola, povezani s primerom Patria, in zatrdil, da je nemogoče, da bi se takšna depeša založila po pomoti. Tudi Erhatič je dejal, da je šlo za pomemben dokument, ki se praviloma takoj mora nekomu dodeliti v reševanje.

Obramba je predlagala dopolnitev dokaznega sklepa, in sicer z obtožnim predlogom, ki je bil v zadevi Patria vložen na Finskem, in z vsebino interpelacije zoper nekdanjega notranjega ministra Mateja. Ljubljanski okrožni sodnik Matej Papler je pritrdil zahtevi za branje interpelacije, odločitve o dopolnitvi spisa s finskim obtožnim predlogom pa še ni sprejel.

Berglund zadovoljen, da ga bodo zaslišali
Sojenje pa se bo nadaljevalo z zaslišanjem avtorja oddaje Resnica o Patrii Magnusa Berglunda prek videokonference. Ker se bodo za videokonferenco s finsko stranjo morali še dogovoriti, je sodnik narok preložil za nedoločen čas. Odvetnik Andrej Kirm, ki zastopa Berglunda in YLE, je po obravnavi izrazil zadovoljstvo, da bo Berglund končno zaslišan, saj v prejšnjem postopku na prvi stopnji sodišče temu predlogu ni ugodilo.

Janšev zastopnik Franci Matoz pa pričakuje, da bo sodišče ugotovilo, da je v oddaji šlo za žaljive obdolžitve, za neresnico, in da bo zahtevalo preklic izjav in izplačilo odmerjene odškodnine, torej milijona in pol evrov. Po njegovem mnenju obramba doslej ni dokazala, da bi bile izjave v oddaji resnične.

Uroš Pogačnik, odvetnik Bojana Potočnika, je dejal, da gre za "nerazumno visoko" zahtevo po odškodnini, tudi sicer pa za zahtevek po njegovih besedah ni podlage. Dodal je še, da bi lahko zadevo v delu, ki se nanaša na Potočnika, že končali. Priče so bile namreč že zaslišane in dokazni predlogi izčrpani.

Tožba vrnjena na prvo stopnjo
Tožba, ki jo je premier in predsednik SDS-a Janez Janša vložil zaradi finske oddaje, se je na prvo stopnjo vrnila potem, ko je ljubljansko višje sodišče decembra razveljavilo sodbo, po kateri bi Janši pripadlo 21.500 evrov odškodnine. Janša s tožbo zahteva milijon in pol evrov odškodnine ter umik izjav, objavljenih v oddaji, ki so jo na finski televiziji YLE predvajali 1. septembra 2008, nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami. Tožbo je vložil proti avtorju oddaje Magnusu Berglundu, YLE, nekdanjemu v. d. generalnega direktorja policije Bojanu Potočniku ter direktorju Sistemske tehnike Milanu Švajgerju.