Kajtna je junija 2007 zaradi bolečin v prsih in težav z dihanjem prišel na urgentni oddelek celjske bolnišnice, vendar ga je Šuperjeva po posvetovanju z Žilavcem poslala po napotnico v Zdravstveni dom Celje. Za posledicami srčnega infarkta je nato umrl pred bolnišnico. Celjsko tožilstvo je obtožnico vložilo marca 2009, dvojico pa bremeni povzročitve smrti iz malomarnosti. Obtoženca sta se po poročanju POP TV-ja na sojenju izrekla za nedolžna.

Pacientu je le "pojasnila pravila"
Šuperjeva dogodke obžaluje, vendar pravi, da je delala po navodilih bolnišnice. Kot je dejala, je pacienta opozorila, da bo samoplačnik, če se izkaže, da ne gre za urgentni primer, saj Kajtna ni imel niti napotnice niti potrjene zdravstvene kartice. Pacienta torej ni odslovila, je dejala, ampak mu le pojasnila pravila.

Tako bolnišnično prakso je potrdil tudi Žilavec. Razložil je, da breme presojanja bolnikovega zdravstvenega stanja nosi medicinsko osebje. Zdravnik namreč pacienta vidi šele ob sprejemu v ambulanto in tako je bilo tudi v tem primeru – dežurna zdravnica Kajtne sploh ni videla.

Zagovornika obtoženih zato dvomita, da je tožilstvo na zatožno klop postavilo prave ljudi. Odvetnik sorodnikov pokojnega pa je razočaran, ker bolnišnica tudi po tem tragičnem dogodku ni storila nič, da bi spremenila to neživljenjsko prakso.

Nadzor: Šauperjeva ni naredila napake
Po dogodku je izredni strokovni nadzor urgentne dejavnosti bolnišnice Celje izvedla Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Po pregledu dokumentacije in ogledu delovnega procesa so ugotovili, da Šuperjeva ni storila strokovne napake. Komisija je presodila, da je sestra sposobna prepoznati akutno stanje pri bolniku, hkrati pa so menili, da je šlo pri Kajtni za prikrito zdravstveno stanje.