Po razkritju ameriškega prisluškovanja milijonom Francozom je prišlo na dan, da naj bi ZDA prestrezale tudi klice na prenosnem telefonu nemške kanclerke Angele Merkel, ki je zaradi tega že poklicala ameriškega predsednika Baracka Obamo in izrazila ogorčenje.

"Potrebujemo zaupanje med zavezniki"
Teme prisluškovanja se je že ob prihodu na vrh EU-ja lotila nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je znova zatrdila, je ameriškemu predsedniku Baracku Obami jasno povedala, da prisluškovanje med prijatelji absolutno ni sprejemljivo. "Ne gre le zame, ampak za vse državljane," je dejala. "Potrebujemo zaupanje med prijatelji in moramo ga spet vzpostaviti. Smo zavezniki, a zavezništvo lahko temelji samo na zaupanju," je bila jasna nemška kanclerka.

Bela hiša se je nato že drugič v dveh dneh branila pred obtožbami o spornem početju in zatrdila, da ZDA ne nadzirajo telefonskih pogovorov nemške kanclerke. Dan predtem so zanikali poročanje francoskega časopisa Le Monde, da naj bi ameriške obveščevalne službe samo v enem mesecu prisluškovale 70 milijonom telefonskim klicem v Franciji v obdobju enega meseca.

Žvižgačeva razkritja načenjajo čezatlantske odnose
Francoski predsednik Francois Hollande se je zaradi spornega delovanja ameriških obveščevalnih služb v evropskih državah zavzel, da se to vprašanje uvrsti na dnevni red tokratnega vrha, ki bo potekal v četrtek in v petek v Bruslju.

Razkritja o ameriškem vohunjenju za elektronskimi komunikacijami so prišla na dan, potem ko je o njih pred nekaj meseci prvi javno spregovoril nekdanji sodelavec skrivnostne ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA) Edward Snowden.

Čas za sprejetje zakona o varstvu osebnih podatkov?
"Varstvo podatkov mora veljati, ne glede na to, ali gre za elektronsko pošto državljanov ali prenosni telefon Angele Merkel. Zdaj je čas za ukrepanje, in ne samo deklaracije na vrhu EU-ja," je v Bruslju izjavila neimenovana tiskovna predstavnica evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding.

S tem se je navezala na zakon o varovanju podatkov, ki je zaradi različnih stališč med 28 državami članicami EU-ja blokiran več mesecev. Sprejetje zakonodaje "bi bilo izraz neodvisne Evrope, saj bi to Evropi dalo kredibilnost do ZDA, ji dalo odločen in enoten glas v tej zadevi". "Samo če smo enotni, smo kredibilni," so poudarili v Bruslju.

Pričakuje se, da bodo evropski voditelji od ZDA zahtevali razjasnitev najnovejših obtožb in razkritij.

Letta za drugačno Evropo
Uradne teme vrha so sicer bančna unija, digitalna ekonomija in gospodarska rast. Kakšnih odmevnih novic ne gre pričakovati, saj gre za premostitveni vrh. Ključne odločitve lahko pričakujemo šele na decembrskem srečanju, potem ko bo sestavljena nova nemška vlada.

"Najprej smo vsi čakali izid nemških volitev, zdaj pa čakamo na sestavo nemške vlade," je dejal analitik na bruseljskem inštitutu European Policy Center Janis Emmanouilidis.

Zaradi nedavnih tragedij v Sredozemskem morju, ki se spreminja v pokopališče za prebežnike iz Afrike na poti v Evropo, bo begunska kriza na jugu celine verjetno visoko na dnevnem redu razprave voditeljev.

Ker največje breme reševanja in skrbi za prebežnike pade na Italijo, je italijanski premier Enrico Letta že napovedal, da bo vrh izkoristil za razpravo o "drugačni Evropi" in zahteval, da se konkretni ukrepi sprejmejo še pred decembrom.

"Evropa ne more biti samo gledalec," je dejal pred dnevi in se zavzel za akcijski načrt in krepitev Agencije za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah EU-ja (Frontex) ter implementacijo novega sistema nadzora zunanjih meja EU-ja (Eurosu).

Slovenija zahteva enaka pravila za vse
Vrha se udeležuje tudi slovenska premierka Alenka Bratušek. Slovenija predvsem čaka na izide stresnih testov osmih slovenskih bank, od katerih bo odvisno, ali bo naša država potrebovala finančno pomoč.

Dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Erika Štular poroča, da ne gre pričakovati vsebinske razprave o bančni uniji, ampak le potrditev zaveze, da se še letos doseže politični dogovor o skupnem mehanizmu za sanacijo in likvidacijo bank, kompromis s parlamentom pa do pomladnih evropskih volitev.

Voditelji se bodo sešli dan po tem, ko je Evropska centralna banka objavila pravila in seznam 130 evropskih bank, ki jih bo prihodnji mesec začela podrobno pregledovati, čez leto dni pa tudi uradno nadzirati.

Večerja z vodjo ECB-ja Draghijem bi bila lahko po besedah Štularjeve tudi priložnost, da na primer premierka Bratuškova ponovi pričakovanja Slovenije, naj tudi za druge veljajo enaka merila, kot jih zdaj postavljajo slovenskim bankam, in željo, da NLB, NKBM in SID banka ne bi dvakrat ponavljali istih vaj.

Berlin je pritegnil zanimanje z neuradnimi informacijami o morebitnem kompromisu glede skupnega mehanizma za reševanje bank, še poroča dopisnica RTV-ja in dodaja, da bi bil za kanclerko Merklovo skupen organ menda sprejemljiv, če bi bedel le nad 130 sistemskimi bankami, če bi vsako uporabo javnega denarja zanje moral odobriti nacionalni parlament in če bi bil jasen vrstni red, po katerem bodo delničarji, upniki in davkoplačevalci prevzemali bremena sanacije oziroma likvidacije.