Cipras po sestanku s pogajalsko skupino odhaja v Bruselj, kjer bo v ponedeljek izredni vrh EU-ja. Foto: Reuters
Cipras po sestanku s pogajalsko skupino odhaja v Bruselj, kjer bo v ponedeljek izredni vrh EU-ja. Foto: Reuters
false
Grčiji se, če z upniki v kratkem ne bo dosegla dogovora, napoveduje izstop iz evrskega območja, kar bi po mnenju nekaterih lahko privedlo tudi do izstopa iz EU-ja. Foto: EPA
Janis Varufakis
Grški finančni minister Janis Varufakis je dejal, da na sestankih predstavnikov evrskega območja grški predlogi niso deležni pozornosti. Foto: Reuters
Grčija z novim predlogom upa na dogovor

Cipras je predlog predstavil v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.

Kot so sporočili iz urada predsednika grške vlade, predstavljajo predlogi vzajemno koristen dogovor in zagotavljajo končno rešitev, ne pa samo prelaganje rešitve za težave.

Cipras se je predtem sešel s svojo pogajalsko ekipo v Atenah, s katero so iskali nov kompromisni predlog. To je sicer že tretji tak predlog, ki so ga Atene upnikom predlagale v zadnjih nekaj tednih, poroča Guardian.

Hollande je potrdil, da so iz Aten prejeli nove predloge, vendar je na strani treh institucij - Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, da dosežejo rešitev za grške dolžniške težave.

Usodni vrh za Grčijo
Grčija bo tema ponedeljkovega izrednega vrha EU-ja, ki naj bi bil usoden, saj se približuje 30. junij, ko bo morala ta država odplačati še en del dolga IMF-u.

Pred ponedeljkovim izrednim vrhom EU-ja na temo Grčije potekajo še zadnja pogajanja in iskanja kompromisov. Medtem ko Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) v zameno za dodatno 7,2-milijardno posojilo zahtevajo nove varčevalne reforme, med drugim na področju pokojnin in DDV-ja, grška vlada vztraja pri nasprotovanju dodatnemu varčevanju.

Časa za Grčijo zmanjkuje, saj bodo morale Atene IMF-u odplačati 1,6 milijarde evrov posojila. V nasprotnem primeru visi v zraku izstop Grčije iz evrskega območja, saj bi to ogrozilo nadaljnjo podporo ECB-ja. V igri je celo izstop Grčije EU-ja.

Tusk: Ali reforme ali bankrot
Članice evrskega območja opozarjajo, da je časa Ciprasovi vladi zmanjkalo. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da mora grška vlada sprejeti boleče reforme, ki naj bi sicer obsegale pet milijard evrov, ali pa bo bankrotirala. Zahteve komisije, ECB-ja in IMF-ja je Tusk predstavil kot "dobro ponudbo nadaljnje podpore".


Grški finančni minister Janis Varufakis je po poročanju Reutersa v kolumni v nemškem Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitungu zapisal, da je Grčija pripravljena na ukrepe, a podrobnosti ni pojasnil. "Naša stran bo prispela v Bruselj odločena sprejeti kompromis, pod pogojem, da se od nas ne zahteva, da počnemo to, kar so počele prejšnje vlade: da sprejmemo nova posojila pod pogoji, ki ponujajo le malo možnosti, da lahko Grčija svoje dolgove odplača." Po njegovem mnenju je odločitev na strani nemške kanclerke Angele Merkel.

Varufakis: Sploh nas ne poslušajo
V Irish Timesu pa je Varufakis, kot poroča Guardian, predstavnike drugih članic evrskega območja obtožil nepripravljenosti, da ga sploh poslušajo oziroma da razpravljajo o predlogih, ki jih je pripravila grška vlada. Obtožbe potekajo tudi v drugi smeri. Prejšnji teden je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker namreč Ciprasa obtožil namernega zavajanja grške javnosti glede zahtev upnikov.

Kratkoročna rešitev najslabša?
Po nekaterih predvidevanjih naj bi komisija, ECB in IMF ponudili šestmesečno podaljšanje t. i. programa pomoči za Grčijo in ji posodili več kot 10 milijard evrov, če bodo sporazum le dosegli. Razprave o tretjem svežnju "pomoči", ki ga bo Grčija neizogibno potrebovala, bi se tako prestavile na poznejši čas.

Glavni atenski pogajalec Evklid Cakalotos je možnosti za kratkoročni sporazum za Observer označil za verjetno najslabši rezultat. Pomenil bi namreč podaljšanje politične negotovosti in razprave o grškem izhodu iz evrskega območja, ne bi pa, tako Cakalotos, naredil nič za gospodarsko okrevanje države. V primeru kratkoročne rešitve ljudje ne bi spremenili pričakovanj. "Optimizem je materialna sila v gospodarstvu," je po poročanju Guardiana dejal grški pogajalec Cakalotos.

Večina Grkov za obstanek v evrskem območju
Guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny, sicer član sveta ECB-ja, je za dnevnik Der Kurier dejal, da bi grška nezmožnost odplačila posojila konec junija pomenila, da je država "tehnično bankrotirala". "V smislu ekonomije in politike to pomenil kaos. Ne bi bilo druge možnosti kot izstop iz evrskega območja in vrnitev k drahmi," je po poročanju Reutersa dejal Nowotny.

Medtem ko del v Grčiji vladajoče Sirize izstopu države iz evrskega območja ne nasprotuje, pa javnomnenjske ankete kažejo, da si večina grške javnosti želi ohraniti evro, ki ga je Grčija sprejela leta 2001. Anketa v Sirizi naklonjenemu časopisu Avgi kaže, da 62 odstotkov ljudi meni, da bi jim bilo slabše, če bi se Grčija vrnila k drahmi, 22 odstotkov pa jih meni, da bi bilo to zanje bolje. Za ponedeljek je napovedan nov shod v podporo obstanku v evrskem območju.

Grčija z novim predlogom upa na dogovor