Na fotografiji je mejni prehod Sculeni na meji med Romunijo in Moldavijo. Foto: EPA
Na fotografiji je mejni prehod Sculeni na meji med Romunijo in Moldavijo. Foto: EPA

Načrt Avstrije o t. i. zračnem schengnu za Romunijo in Bolgarijo je zakrožil pred začetkom Salzburškega foruma, ki poteka na Brdu pri Kranju. "Da, lahko si predstavljam, da bi prišlo do sprememb glede bolgarskih in romunskih letališč," je avstrijski notranji minister Gerhard Karner predtem dejal za ORF.

Karner naj bi podrobnosti kolegoma iz Romunije in Bolgarije predstavil ravno na forumu v Sloveniji. Ta rešitev bi pomenila, da bi kopenske meje Romunije in Bolgarije obdržale trenutni status in državi uradno ne bi bili članici območja schengna, bi pa odpravili ovire v letalskem prometu, torej za ljudi, ki v ti dve državi prihajajo z letali, kjer zdaj nastajajo zastoji zaradi preverjanja dokumentov.

Trikrat več pripadnikov Frontexa na mejah

Avstrija v zameno za rahljanje veta med drugim od Sofije in Bukarešte zahteva strožji nadzor na mejah in trikratno okrepitev števila pripadnikov agencije Frontex. Dodatno bi morali biti državi pripravljeni sprejeti prosilce za azil, predvsem iz Afganistana in Sirije. Sredstva za infrastrukturo za varovanje meja bi morala po pričakovanju Dunaja zagotoviti Evropska komisija.

Odzivi na predlog Avstrije je naletel na mešane odzive v Bolgariji in Romuniji. Medtem ko je bil bolgarski predsednik Rumen Radev zadržan, je bil premier Nikolaj Denkov bolj zadovoljen. Tudi romunski premier Marcel Ciolacu je zadovoljen s pobudo Karnerja. Notranjemu ministru Catalinu Predoiuju je že naložil, naj vodi pogajanja. "Po dolgih letih čakanja bomo skupaj uresničili te sanje. Romunija si zasluži vstop v schengen," je zapisal Ciolacu.

Po vetu Avstrije decembra lani so se pred avstrijskim veleposlaništvom v Bukarešti zbrali protestniki. Foto: EPA
Po vetu Avstrije decembra lani so se pred avstrijskim veleposlaništvom v Bukarešti zbrali protestniki. Foto: EPA

Avstrijski načrt pravno gledano ne bi smel naleteti na težave, je ocenil pravnik za zadeve EU-ja Walter Obwexer za časnik Krone. Okrepitev pripadnikov Frontexa naj bi bila že odločena, tudi sprejemanje prosilcev za azil je v skladu s pravom EU-ja, schengenska pravila pa omogočajo postopno odpravo nadzora oseb na notranjih mejah EU-ja, torej na primer le na letališčih, je pojasnil.

Avstrija je tista članica EU-ja, ki je lani, ko sta Bolgarija in Romunija upali na zeleno luč za vstop v schengen, temu najbolj nasprotovala. Na Dunaju so opozorili, da so nezakonite migracije v teh dveh državah še vedno previsoke in da morata državi narediti več na tem področju.

Vladajoča stranka v Avstriji, konservativna Ljudska stranka (ÖVP), že vrsto let prav boj proti nezakonitim migracijam postavlja med osrednje točke svojega programa. Prihodnje leto bodo v državi potekale parlamentarne volitve in skrajno desni svobodnjaki, ki imajo prav tako ostra stališča do priseljevanja, vodijo v javnomnenjskih anketah.

Bruselj pozdravil napredek

Napredek v pogovorih med Avstrijo ter Romunijo in Bolgarijo je pozdravila tudi Evropska komisija, ki je poudarila, da je pripravljena zagotoviti zadostna sredstva za varovanje zunanjih meja. "Veseli nas, da se stvari premikajo v pozitivno smer. Pogovori se sicer nadaljujejo, pri čemer je komisija pripravljena zagotoviti vso podporo, če bo treba," je tiskovni predstavnik komisije Christian Wigand dejal v odzivu na poročanje medijev o načrtu Dunaja.

Glede zahtev Avstrije o strožjem nadzoru na zunanjih mejah in povečanju števila pripadnikov agencije Frontex, o katerih so poročali mediji, je Wigand povedal, da je varovanje zunanjih meja EU-ja ključna prioriteta Bruslja in da so pripravljeni zagotoviti potrebno financiranje. Tudi Frontex je pripravljen okrepiti podporo, je dodal.

V Bruslju so ob tem potrdili, da so prejeli zahtevo Avstrije, a vsebine niso razkrili.

Tiskovni predstavnik je ponovil stališče komisije, da Romunija in Bolgarija že od leta 2011 izpolnjujeta vse pogoje za vstop v schengensko območje.