Nekateri evropski strokovnjaki so že predlagali, da bi morali Islandijo in Hrvaško obravnavati v istem svežnju. Foto: EPA
Nekateri evropski strokovnjaki so že predlagali, da bi morali Islandijo in Hrvaško obravnavati v istem svežnju. Foto: EPA
Vesna Pusić
Vesna Pusić je dejala, da bi morala Hrvaška izrabiti priložnost in vzpostaviti komunikacijo z Islandijo ter pristopna pogajanja izvesti skupaj. Foto: MMC RTV SLO

Čeprav švedsko predsedstvo meni, da bi se lahko Islandija najprej priključila EU-ju leta 2012, je islandski predsednik parlamentarnega odbora za evropska vprašanja Arni Thur Sigurdson dejal, da bi bila Islandija najprej pripravljena šele leta 2013.

Jutarnji: Gre za princip
"Ta rok pa je za Hrvaško predaleč, celo pesimisti znotraj EU-ja menijo, da bi morala Islandija postati članica leta 2011, najpozneje 2012. Obstajajo celo takšni, ki so že predlagali skupni sveženj za Hrvaško in Islandijo, tako da bi ratifikacija pri obeh državah potekala vzporedno," se je na pisanje Reutersa odzval hrvaški časopis Jutarnji.

Ta je še zapisal, da nekateri evropski strokovnjaki že opozarjajo na morebitne zaplete z islandskimi ribiči, ki naj ne bi bili lahki. "Nekateri pa opozarjajo, da "ni vse zagotovljeno, ko se omenja hitro članstvo Islandije v EU-ju", tudi zaradi načelnosti, saj je Slovenija zavrla Hrvaška pristopna pogajanja. No, ni pa sporno, da bo Islandiji laže kot Hrvaški." Jutarnji je še izpostavil, da je Hrvaška uradno zaprosila za članstvo v EU-ju že leta 2003, Islandija pa pred dnevi. Prav tako naj bi islandski politiki opozarjali, da bodo za pridružitev potrebovali "nekaj let in ne nekaj mesecev".

Bančni spori Islandije z nekaterimi državami EU-ja
Na morebitne nevšečnosti pri pogajanjih Islandije opozarja tudi Reuters, ko pravi, da islandske javnomnenjske raziskave kažejo, da je članstvu Islandije v EU-ju naklonjena le manjšina Islandcev. Poleg tega niso izključeni morebitni zapleti med Brusljem in islandskimi ribiči ter "spori nekaterih držav EU-ja, ki so vlagali denar v propadle islandske banke".

Do pred kratkim Islandija ni kazala pretiranega zanimanja za tesnejše vezi z Unijo. A po lanskem propadu treh največjih islandskih bank, velikanskem državnem dolgu, dramatičnem porastu brezposelnosti, bliskoviti rasti cen in razvrednotenju državne valute islandske krone, se je v državi začela krepiti želja priključiti se Uniji.