Evropska veja UNHCR-ja je opozorila, da Grčija ni zagotovila tako rekoč nobenih nastanitvenih objektov za 124.000 prebežnikov, ki so od začetka leta dosegli Grčijo, predvsem njene otoke. Foto: EPA
Evropska veja UNHCR-ja je opozorila, da Grčija ni zagotovila tako rekoč nobenih nastanitvenih objektov za 124.000 prebežnikov, ki so od začetka leta dosegli Grčijo, predvsem njene otoke. Foto: EPA
false
Cipras je pozval EU, naj Grčiji pomaga pri soočenju z velikim številom prebežnikov. Iz ZN-a medtem sporočajo, da na grških otokih vladajo kaotične razmere. Foto: EPA

Samo julija so po navedbah grške obalne straže na mejah Grčije prestregli skoraj 55.000 prebežnikov. "Ta problem presega naše zmogljivosti. Grčija je država v gospodarski krizi in se znotraj te krize spopada še s humanitarno krizo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Cipras. "Te razsežnosti presegajo zmogljivosti naše države. To so evropske razsežnosti," je poudaril. Po sestanku z ministri pa je po poročanju Guardiana dejal: "Zdaj bomo videli, ali je EU unija solidarnosti ali unija, v kateri skuša vsak zavarovati svoje meje."

Cipras je napovedal tudi sveženj ukrepov za izboljšanje koordinacije vladnih organov pri spopadu z migrantsko krizo. Zagotovil je, da bo vlada pospešila postopke identifikacije, da bi migrante, ki jih prestrežejo v grških vodah in na otokih, čim prej spravili na celino.

Ker so lokalne oblasti preprosto preobremenjene zaradi visokega števila prebežnikov, je trenutno po več tisoč ljudi, ki dosežejo otoke na vzhodu Egejskega morja blizu Turčije, prisiljenih, da spijo na prostem v neustreznih higienskih razmerah.

Iz srbsko-madžarske meje poročajo o poskusu prebežnikov, da prečkajo novopostavljeno ograjo. Skupina 18 ljudi je v četrtek blizu mejnega prehoda Asotthalom prerezala žično ograjo, a jih je policija prijela.

V središču Aten bodo kmalu dokončali nov center, v katerega bodo premestili več sto migrantov, ki spijo v enem izmed parkov grške prestolnice, je še napovedal grški premier. "Poskušamo ustvariti gostoljuben prostor, kjer lahko begunci bivajo v dostojnih razmerah," je obljubil Cipras, ki pa je kritiziral članice EU-ja, ki niso dokončno izpolnile migrantskih kvot, ki jih je predlagala Evropska komisija, ali pa so jih popolnoma zavrnile.

Dodatna evropska sredstva za Grčijo
Kot poroča nemška tiskovna agencija, pa Evropska komisija krepi napore, da bi Grčija čim prej dobila denar iz sklada EU-ja za azil, migracije in integracijo (AMIF). Tiskovna predstavnica komisije Natasha Bertaud je sicer dejala, da mora Grčija izpolniti še nekatere tehnične pogoje, da lahko začne prejemati denar.

Grčija naj bi že prihodnji teden prejela prvo tranšo denarja iz tega sklada, sporočajo iz Bruslja. Do leta 2020 naj bi iz AMIF-a Grčija prejela skupno 260 milijonov evrov. Iz drugega sklada, namenjenega upravljanju meja, pa naj bi v istem obdobju Grčija prejela še dodatnih 166 milijonov evrov.

ZN kritičen do Grčije in Francije
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je izrazil kritike na račun grškega odziva na migrantski val. Evropska veja UNHCR-ja je opozorila, da Grčija ni zagotovila tako rekoč nobenih nastanitvenih objektov za 124.000 prebežnikov, ki so od začetka leta dosegli Grčijo, predvsem njene otoke. "Na večini otokov ni zmogljivosti za sprejem (migrantov), ljudje ne spijo pod streho," je povedal Vincent Cochetel, vodja evropskega UNHCR-ja. "Na otokih tako vlada popoln kaos," je dodal.

Do francoskih oblasti pa so v ZN-u kritični zaradi razmer v Calaisu. Okoli 3.000 prebežnikov, med katerimi številni bežijo pred vojno in preganjanjem v državah, kot so Sirija, Libija in Eritreja, je tam namreč utaborjenih v improviziranih šotorskih vaseh v želji, da skozi predor pod Rokavskim prelivom pridejo v Veliko Britanijo. Kot je opozoril Cochetel, begunci tam živijo v "grozljivih razmerah".